Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.