Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec.

Foto: Andraž Jenkole

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.

Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?

Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.

Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.

Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.

Več na: Obujeni okusi

Prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihov razvoj, učenje in splošno dobro počutje. V šolah, kjer otroci preživijo velik del dneva, igrajo šolski obroki ključno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad. Slovenija je ena izmed držav, ki ima sistem prehrane otrok in mladostnikov dobro organiziran, ureja ga tudi zakon. Zato bomo danes pod pokrovko pogledali v šolski kuhinji.