Pod pokrovko

Zakaj nam je neka tekstura hrane prijetna, druga pa nas lahko popolnoma odvrne? Če bi recimo hrustljavi in sočni čips jedli v kašasti ali kakšni drugi neobičajni obliki, bi ga doživljali povsem drugače? In zakaj je lahko ista hrana za nekoga poslastica, za drugega pa nekaj, česar nikoli ne bi dal v usta? Tekstura hrane pomembno vpliva na to, kako jo doživljamo – od zvoka in občutka v ustih do predstave o svežini in kakovosti. Naše preference se oblikujejo že v otroštvu, nanje pa vplivajo tudi kultura, izkušnje in pričakovanja.

V oddaji Pod pokrovko danes pogledamo globoko v skodelico kave. Ta je lahko za nekoga primarno hiter, priročen in učinkovit jutranji odmerek kofeina, za drugega pa skodelica arom in okusov, ki ga z nekaj domišljije morda celo odpeljejo v državo, od koder so pripotovala kavna zrna. Kakšna je razlika med t. i. komercialno na eni in izbrano (oz. specialty) kavo na drugi strani, se je pozanimala Darja Pograjc.

*Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.

Omake so eden najpomembnejših elementov kulinarike. Jed povežejo v celoto, ji dodajo sočnost, aromo, barvo in kontrast. Dobra omaka ni nujno zapletena - pomembno je, da podpira glavno sestavino in je ne prekrije. V oddaji Pod pokrovko bomo predstavili nekaj primerov hladnih in toplih omak, spoznali tehnike in postopke priprave omak ter se osredotočili na sezonske jesenske omake. Odgovorili pa bomo tudi na vprašanje kakšen je kulinarični pomen omak in koliko omake je primerno dati na krožnik?

V času hitrih kosil, dostave na dom in obrokov med službenimi sestanki obstajajo kraji, kjer si ljudje še vedno vzamejo čas. Čas za kosilo, čas za pogovor in druženje. Na Posesti Kunigunda nad Celjem nedeljsko kosilo ni le vprašanje hrane. Je vprašanje odnosa – do narave, do tradicije in do ljudi, ki sedijo za isto mizo. Pridružila se jim je Andreja Čokl.

Do zdaj vas je večina že spoznala, ali pa vsaj slišala za matcho, japonski zeleni čaj v prahu. Toda – če se pošalimo – matcha dobiva tekmico. V svetu ju že lahko najdemo skupaj na jedilnikih, v Sloveniji pa se očitno šele spoznavamo z njo. Za kaj sploh gre, pa v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.

Sogovornici: Ula StellaPodrepšek in Kaja Vertnik, podjetke Koa

Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo danes (20. maja), se bomo v oddaji Pod pokrovko odpravili v Dobrunje pri Ljubljani. Spoznali bomo čebelarja in pridelovalca medenega likerja Davida Ferleta, ki je za svoje izdelke poleg domačih prejel tudi mednarodna priznanja, med drugim leta 2021 zlato medaljo za medeni liker na ocenjevanju pijač v New Yorku. Lano Furlan je zanimalo, kakšna je razlika med medico, medenim likerjem in medenim žganjem, koliko medu je potrebnega za eno steklenico ter kako poteka sam postopek izdelave. (Bere Darja Pograjc).

V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.

Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.

Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?

Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.