Tokratna oddaja Pod pokrovko nas popelje v Slovencem manj znano vzhodno grško regijo oz. Centralno Makedonijo, kot temu delu države pravijo Grki. Gremo na polotok Halkidika, to je tisti triprsti polotok vzhodno od Peloponeza, kjer te dni poteka zanimiv kulinarični festival Kouzina. Festival že 15 let na Vzhodni Halkidiki skrbi za promocijo lokalne gastronomije, letos med drugim obiskovalcem ponuja jedi, pripravljene iz vinskih droži, in vabi na obisk farme školjk.

Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Izvor kokošje juhe je precej manj raziskan kot izvor goveje juhe. Povezan je z udomačevanjem perutnine 7.000 let pred našim štetjem v jugovzhodni Aziji. Za naše ozemlje sta sicer bolj pomembna dva druga vpliva, o katerih več v oddaji Pod pokrovko s prof. dr. Majo Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Recept in nekaj nasvetov, kako izboljšati kakovost in krepčilnost domače kokošje juhe je dodala Emilija Pavlič, upokojena kuharica in avtorica kuharske knjige Mamica, nauči me kuhati.

Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.

Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec.

Foto: Andraž Jenkole

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.