Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.

Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!

Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.

Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.

Igralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v glavi, z njim se je pogovarjal Miha Žorž.