Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.

Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču.

Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu.

Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi.

Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.

V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.

Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.

V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.

V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?

Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek.

Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)

Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.

Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.

Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.