Ars humana
Download on the App Store

Ars humana episodes

  • Andrej Nikolaidis: "Vse je znano, ampak najslabši nam še vedno vladajo"
    "Ne vem, zakaj pišejo drugi, jaz pišem zato, da sebi razjasnim, kakšen je svet in moj položaj v njem," je na letošnjem nastopu na festivalu Indigo v Ljubljani povedal črnogorsko-bosanski pisatelj Andrej Nikolaidis (1974). Nikolaidis danes velja za enega najbolj prodornih piscev, a tudi premišljevalcev današnje stvarnosti v regiji. Mnogi njegovi javni nastopi, politični komentarji ali kritični zapisi v medijih so brezkompromisni in mnogokrat povzročajo burne odzive. Ta pisatelj, ki je prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, trenutno živi in dela v Črni gori, odraščal pa je v Sarajevu v mešani črnogorsko-grški družini. Je avtor številnih knjig, štiri njegove romane pa lahko beremo tudi v slovenščini: Mimesis (2006), Madžarski stavek: žaloigra (2018), Sin (2018) in Odlašanje. Parezija (2021). V pogovoru z njim pretresamo nekaj globalnih problemov današnjega sveta.
    Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO
    50 min
  • Anton Trstenjak in njegova zapuščina
    Letos obeležujemo 120. obletnico rojstva in 30. obletnico smrti dr. Anton Trstenjaka, širši javnosti najbolj znanega kot psihologa. V organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ustanove dr. Antona Trstenjaka ter Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je konec oktobra potekal simpozij o tem vsestranskem mislecu. Kot katoliški duhovnik se je ukvarjal tudi s pastoralno psihologijo. O tem je leta 1946 izdal odmevno knjigo. Veliko pa je preučeval tudi antropologijo in etiko. O teh vidikih Trstenjakovega dela razmišljata prof. dr. Vinko Potočnik in prof. dr. Edvard Kovač.
    Vir fotografije: Wikipedija
    51 min
  • Roland Barthes: ''Smrt in žalost sta samo banalni''
    Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v delu Dnevnik žalovanja: 26. oktober 1977–15. september 1979 (LUD Literatura, 2020) sooča francoski literarni teoretik, esejist, filozof in semiotik Roland Barthes (1915–1980). S prevajalko tega dela Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno, mestoma tudi hermetično delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, ob tem pa še predstavimo tega zanimivega misleca 20. stoletja. Pogovor je bil prvič objavljen leta 2021.
    Foto vir: Wikipedija
    30 min
  • Meta Grosman: "Jezik je tudi sredstvo osmišljanja življenja" – v spomin zaslužni profesorici in veliki zagovornici branja
    "V človeškem delovanju ima jezik osrednje mesto," je v pogovoru za naš radio povedala zasl. prof. dr. Meta Grosman (1936–2026), ki je letos oktobra umrla v 91. letu starosti. Bila je dolgoletna redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki ga je vrsto let tudi vodila kot predstojnica. Leta 2010 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužna profesorica. V širši javnosti pa je bila prof. Grosman znan kot strokovnjakinja, ki se ukvarja z branjem, recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter teorijo prevajanja. Med drugim je bila tudi predsednica Bralnega društva Slovenije in sodelavka Bralne značke ter članica komisije za pripravo Nacionalnega programa za razvoj pismenosti. Prof. Grosman se je problemu branja in bralcev posvečala že od 60. let 20. stoletja. O tem je napisala več strokovnih člankov in knjig. Med njimi izstopa njeno delo Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju (Založba Sophia, 2004). Malo po izidu, leta 2005, smo jo takrat povabili na pogovor. V spomin na prof. Grosman in na njeno dragoceno raziskovanje pomena in vloge branja ter bralne kulture ponavljamo omenjeni pogovor.
    Foto vir: Wikipedija
    48 min
  • Levičarska melanholija – način kritičnega razmisleka
    V delu Levičarska melanholija Enzo Traverso (1957), italijanski zgodovinar, avtor številnih knjig o kritični teoriji, holokavstu, marksizmu, totalitarizmu, revoluciji idr., razmišlja o zgodovini, porazih, spominu in pomenu levičarskih idej ter trdi, da je melanholija lahko politično produktivna, saj spominjanje preteklih porazov lahko levici pomaga, da ponovno premisli svoje ideje, namesto da bi svojo zgodovino preprosto slavila ali pozabila. Avtor se osredotoči na zlom komunizma med letoma 1989 in 1991 ter proučuje občutek izgube, ki je temu sledil, ob tem pa se še sprašuje, kaj ostaja politično pomembno po neuspehu velikih revolucionarnih projektov. Zato je Traversova poanta, da melanholija lahko postane način kritičnega razmisleka. O tem in o delu s polnim naslovom Levičarska melanholija: marksizem, zgodovina in spomin (prevod Katarina Majerhold, Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, 2025) razpravljata prof. dr. Lev Kreft in Matjaž Zorec.
    Foto: grafika z naslovnice knjige Levičarska melanholija: marksizem, zgodovina in spomin (Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, 2025)
    39 min
  • Valentina Otmačić: "Mir je izjemno krhka kategorija, ki se zelo težko zgradi in sila zlahka poruši"
    Kako misliti mir, ko se zdi, da vse poti vodijo v vojno? Kako sta v praksi videti odpor proti nasilju in transformacija konflikta? Odgovore na ta vprašanja v svoji knjigi Oaze miru v puščavah vojne: Konstruktivni odpor proti nasilju 90. let v lokalnih skupnostih Gorskega kotarja in Tuzle išče Valentina Otmačić, hrvaška raziskovalka in strokovnjakinja, gostja tokratne oddaje, ki se že vrsto let ukvarja z vprašanjem miru, transformacijami konfliktov in človekovimi pravicami. V knjigi, ki je nastala iz njene doktorske disertacije, avtorica obravnava lokalni skupnostni Gorskega kotarja na Hrvaškem in Tuzle v Bosni in Hercegovini – skupnosti, ki jima je v času vojn v 90. letih uspelo ohraniti mir. V študiji se še posebej posveča javnim diskurzom takratnih lokalnih vodij in medijev ter drugim pristopom, ki so sledili njihovi odločitvi, da se ne uklonijo nacionalističnim delitvam in podpihovanju sovraštva.
    Bere Ana Bohte, ton in montaža Liam Samsa. Fotografija: avtoričin oseben arhiv.
    56 min
  • Slovenski film – v znamenju združevanja institucij
    Področje avdiovizualne industrije pri nas ni sistemsko urejeno. Krovne zakonodaje, ki bi ustrezno zajela vse njene bistvene vidike, nimamo, ne obstaja niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za to. V Sloveniji področje avdiovizualne industrije na različne načine pokrivajo štiri ključne ustanove, ki imajo vsaka svoje pristojnosti: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Viba film in Filmski arhiv. Že prejšnje vodstvo Ministrstva za kulturo je poskušalo področje urediti z zakonom o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je predvideval združitev Slovenskega filmskega centra in Viba filma, v načrtih zdajšnje vlade pa je tudi pripojitev Slovenske kinoteke. Kakšno zakonodajo potrebuje avdiovizualna industrija in kakšne bi bile najboljše rešitve za nadaljnji razvoj panoge, v pogovoru razmišljajo Nataša Bučar (direktorica Slovenskega filmskega centra), Petra Vidmar (predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije), dr. Stojan Pelko (direktor Slovenske kinoteke) in Mitja Bravhar (direktor Filmskega studia Viba film). Pogovor je bil prvič predvajan v oddaji Studio ob 17.00.
    Foto: Slovenska kinoteka, vir: https://kinoteka.si
    54 min
  • Radio – podpora glasbeni umetnosti v regijah
    Radijsko posvečanje pozornosti umetniškim temam na celotnem območju Slovenije je izjemno pomembno. Radio Slovenija je tako rekoč edini medij, ki umetniške teme obravnava sistematično in strokovno, toda v zadnjem desetletju regionalna središča takim temam počasi umikajo podporo. Temu primanjkljaju smo se posvetili na eni izmed Arsovih poslušalnic, ki so bile aprila v Križankah v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni. Glasbene urednice, ki so delovale oziroma še delujejo v regionalnih centrih, so premišljevale o vlogi radia pri razvoju, opaznosti in podpori regionalnim glasbenim okoljem. Primorski konec so zastopale Lea Hedžet, Tatjana Gregorič in Simona Moličnik, mariborskega pa Urška Čop Šmajgert in Tjaša Krajnc.
    Foto: Gregor Pirš, RTVSLO
    55 min
  • Pozabljene bitke – severna slovenska meja v letih 1918 in 1919
    Ob koncu oktobra 1918 je razpad Avstro-Ogrske odprl povsem novo poglavje tudi v zgodovini slovenskega prostora. 29. oktobra 1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je povezala južnoslovanska ozemlja nekdanje habsburške monarhije. Njeno ustanovitev so istega dne slovesno pozdravili tudi na veliki narodni manifestaciji v Ljubljani. Država SHS je obstajala le do 1. decembra 1918, ko se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nastanek nove države ob koncu oktobra 1918 pa še zdaleč ni pomenil, da so bile določene tudi njene meje. Prav nasprotno: to je bil čas velikih političnih in družbenih pretresov, razpada imperijev, nastajanja novih držav in bojev za njihova ozemlja. V teh negotovih razmerah so pomembno vlogo odigrali tudi prenekateri Slovenci, med drugim v bojih za severno mejo. Prav tem dogodkom in njihovim akterjem je posvečena znanstvena monografija Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919. Izdala sta jo Vojaški muzej Slovenske vojske in Društvo general Rudolf Maister Kranj. Monografija dogajanje na severni meji umešča v širši politični in vojaški okvir ter podrobneje predstavlja več njegovih akterjev, med njimi Alfreda Lavriča, Lojzeta Udeta in Karla Šefmana, pa tudi nekatere druge, danes manj znane udeležence teh dogodkov. V pogovoru razmišljamo o dogodkih v letih 1918 in 1919, bojih za severno mejo ter njihovih pogosto spregledanih akterjih. Sodelujejo trije zgodovinarji in soavtorji monografije: dr. Miha Šimac, ki je tudi njen urednik, dr. Blaž Torkar in mag. Matjaž Ravbar.
    Na fotografiji, ki je vzeta iz monografije Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919, je major Alfred Lavrič s skupino svojih vojakov na Koroškem; vir: hrani Marko Ličina.

    55 min
  • Psihiater Franco Basaglia – pričevanje o njegovi revoluciji
    Kdo je bil Franco Basaglia (1924–1980)? In zakaj je delo tega italijanskega psihiatra in nevrologa, ki je ustvaril pogoje za drugačen pristop k psihiatričnim in duševnim boleznim, tako pomembno in prelomno? Predstavljamo pričevanje tržaškega psihiatra in psihoanalitika Hektorja Jogana, ki razgrne misli o Basagliji in njegovem delu. Jogan je namreč v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Trstu sodeloval pri znameniti psihiatrični revoluciji pod vodstvom Franca Basaglie. Bil je del ekipe, ki je dosegla zaprtje tržaške umobolnice in vzpostavila sodobno oskrbo duševnega zdravja. Basaglijeva revolucija, zdaj že uveljavljeni izraz, označuje korenito in pionirsko reformo psihiatričnega sistema v Italiji v 60. in 70. letih 20. stoletja. Ta premik je bil ključen tudi za slovenski prostor, saj so se prvi koraki te revolucije začeli tik ob slovenski meji – v Gorici in pozneje v Trstu. Hektor Jogan pa je imel pri tem dejavno vlogo, in bil tudi eden tistih, ki je sodeloval pri eni od epizod podkastov Basaglijeva revolucija, nastalih v produkciji Radia Trst A. Objavljamo to epizodo podkasta, ki jo je uredil Gregor Podlogar.
    Na fotografiji Franco Basaglia leta 1979; vir: Wikipedija.
    41 min

About Ars humana

From the publisher's feed

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo…

More shows like Ars humana

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Podobe znanja by RTVSLO – Ars

Podobe znanja

1 Listeners

Pogled v znanost by RTVSLO – Ars

Pogled v znanost

0 Listeners

Razgledi in razmisleki by RTVSLO – Ars

Razgledi in razmisleki

1 Listeners

Izšlo je by RTVSLO – Ars

Izšlo je

0 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Sledi časa by RTVSLO – Prvi

Sledi časa

1 Listeners

Razkošje v glavi by RTVSLO – Prvi

Razkošje v glavi

1 Listeners

Sobotno branje by RTVSLO – Prvi

Sobotno branje

0 Listeners

Kulturni fokus by RTVSLO – Prvi

Kulturni fokus

0 Listeners

AIDEA Podkast by Klemen Selakovic

AIDEA Podkast

28 Listeners

Eppur si muove - In vendar se vrti by RTVSLO – Prvi

Eppur si muove - In vendar se vrti

1 Listeners

Literarna matineja by RTVSLO – Ars

Literarna matineja

0 Listeners