Kako se skupnost obnaša v času podnebnih sprememb? Kako lahko preko fikcije povežemo strokovnjake in skupnost, da ta začuti realnost podnebne krize in se z njo sooči? O tem v pogovoru, ki je nastal ob ustvarjanju radijske igre Zbirno mesto dramske igralke Doroteje Nadrah. Avtorica je pogovor pripravila in vodila, v njem pa sodelujejo klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, kulturna in socialna psihologinja Hana Hawlina in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.

Povezava do radijske igre Zbirno mesto

Katere so največje slovenske knjižne uspešnice zadnjih let, kako nastajajo, kdo jih piše, kaj je za njih značilno in kakšna je njihova življenjska doba – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s knjižnimi uspešnicami, razmišljamo z avtorjem knjige Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja (Cankarjeva založba, 2024) Samom Rugelj, založnikom, urednikom, avtorjem in poznavalcem slovenskega založništva.

Foto: Gregor Podlogar

Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Knjiga Tega se ne da izbrisati (Založba Goga, 2024) je najverjetneje knjiga leta. Kdor bo zbral pogum in segel po njej, bo lahko spoznal žal premalo znane usode izbrisanih in njihove zgodbe, pa tudi zgodbo o pogumu in vztrajnosti. Knjiga vsebuje presunljive izpovedi štiridesetih izbrisanih in njihovih najbližjih. Intervjuje je posnel pisatelj Andraž Rožman, ki tako kot Svetlana Aleksijevič posluša in zapisuje, pripoved pa členi z različnimi pripovednimi sklopi in avtorskimi zapisi, v katerih med drugim naslika psihološki portret izbrisovalcev. Rožman je knjigo posvetil Mirjani Učakar, Irfanu Bešireviću, Aleksandru Todoroviću in soborkam_cem, predvsem pa je zapolnil praznino v našem spominu. V Enciklopediji Slovenije, odlikovani z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije, na primer ne boste našli niti vrstice o izbrisu, po branju knjige Tega se ne da izbrisati pa boste izvedeli precej in zagotovo ne boste ostali ravnodušni. Več o knjigi in tematiki izbrisanih govorijo nekdanja poslanka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Metka Mencin, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević in avtor knjige Andraž Rožman.

Osmega februarja 2025, na slovenski kulturni praznik, bo slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Cilj prireditve je preseganje mej, povzeto v sloganu »Go! 2025 = Borderless!« Prvi čezmejni Evropski prestolnici kulture namenjamo oddajo Ars humana, ki so jo pripravili kolegi z Radia Trst A.

Sodelujejo:

Mija Lorbek, direktorica Javnega zavoda GO! 2025

Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka zavoda GO!2025 in soavtorica prijavne knjige

Livio Semolič, član Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje

Voditelj: Pavel Volk, Radio Trst A

Tehnična izvedba: Damjan Rostan in Viola Romanese

Slika: Lorenzo Mattotti

https://www.go2025.eu/

Ob 300. obletnici rojstva Immanuela Kanta (1724–1804), enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva, je v Ljubljani potekala mednarodna filozofska konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu, na kateri so filozofi in filozofinje prevpraševali aktualnost njegove politične misli. Konferenca je bila del dogodka Kant 300, ki se je začel s projekcijo svetlobne instalacije Mische Kuballa Kant in drugi …Ta instalacija, ki bo na ogled do 20. 11., vključuje Kantovo podobo in številne filozofske citate v slovenščini in nemščini, projicirane na pročelje Cankarjevega doma. Tako se v javnem prostoru lahko srečamo npr. s tem Kantovim citatom: "Deluj tako, da bo maksima tvojega delovanja vedno lahko hkrati nastopala kot načelo obče zakonodaje." Sodelujeta prof. dr. Zdravko Kobe in asist. dr. Goran Vranešević.

Foto: Wiki

Decembra obeležujemo 110. obletnico rojstva satirika, mladinskega pisatelja, pesnika, šansonjerja in še in še bi lahko naštevali Franeta Milčinskega – Ježka (1914–1988). Skozi pogovor, ki je nastal leta 2008, predstavljamo tega vsestranskega družbenokritičnega ustvarjalca, znanega na primer po delu Zvezdica zaspanka. Sodelujejo Tatjana Oblak Milčinski, Julka Vahen, Gregor Tozon in Rok Zavrtanik.

Foto: Arhiv RTV Slovenija

Nietzschejeva misel je pri nas živa že nekaj desetletji. Interpretira jo precej filozofinj in filozofov. Eden od teh je tudi dr. Aleš Bunta, raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, ki se z njegovo filozofijo ukvarja že več kot dve desetletji. Skozi pogovor predstavljamo njegovo knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel (Založba ZRC, 2024) ter s tem razgrnemo nekatere Nietzschejeve glavne postavke, kot sta na primer večno vračanja enakega in epistemološki problem primata govorice nad mišljenjem, ki ju avtor v omenjenem delu posebej izpostavlja.

Foto: Wikipedija

"Ponarejanje in filologija sta skupaj padali in rasli, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci," je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki (Sophia, 2011). V pogovoru, ki smo ga prvič predvajali leta 2012, ob konkretnih primerih osvetljujemo ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Gosta sta zgodovinar Aleš Maver in filolog David Movrin.

Katere so glavne krize našega časa? Kakšni so vzroki zanje? Kako na naša življenja vplivajo številne nikoli končane vojne iz polpretekle zgodovine? Kakšno vlogo ima danes poročanje z vojnih žarišč? In zakaj so podnebne spremembe ključna fronta ne le za človeštvo? O teh in drugih vprašanjih z vojnim poročevalcem in novinarjem Boštjanom Videmškom, avtorjem knjige Mir in vojna – izvori ključnih kriz našega časa (UMco, 2024), ki živopisno, dokumentaristično in na osnovi osebnih izkušenj raziskuje ozadje dogajanj na več žariščih v zadnjih dobrih dveh desetletjih.

Foto: Gregor Podlogar