Podobe znanja

By RTVSLO – ArsScience

Podobe znanja episodes

October 09 Petra Jenuš Belec: Kakšne so alternative kitajskemu monopolu nad redkimi zemljami in trajnimi magneti?
Redke zemlje so v nekaj letih prehodile pot od surovin, za katere skoraj nihče ni slišal, do ultimativnega strateškega vzvoda, s katerim Kitajska drži v šahu Združene države Amerike in preostali svet.
Gre za skupino elementov, ki so nujni sestavni del vse sodobne visoke tehnologije, njihovo pridobivanje in predelava pa ima izredno visok ekološki in energijski davek. Skozi desetletja si je Kitajska pridelala tako rekoč monopol na tem področju, ki ga tudi izkorišča. Kako zmanjšati odvisnost od teh surovin je zato tudi v Evropi pomembna prioriteta, v katero je usmerjenih veliko raziskav in truda. V to zgodbo sodi tudi evropski projekt Genius, ki ga vodi dr. Petra Jenuš Belec z odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu "Jožef Stefan".
31 min
October 02 Aleš Holobar: Od branja misli do pametnih tatujev – vmesniki človek-stroj niso več znanstvena fantastika
Med človeško inteligenco, načinom, kako delujejo naši možgani, in med načini, kako funkcionirajo modeli umetne inteligence, ki nas zadnje čase nenehoma presenečajo z novimi zmogljivostmi, obstajajo občutne razlike. A vendar se tu najdejo tudi skupne točke in to tako rekoč na najbolj temeljnem nivoju.
Osnovna komunikacija v možganih poteka prek električnih signalov, ki, prav tako kot digitalni, poznajo samo dve osnovni stanji, nič in ena. Ta skupna točka pa odpira vrata možnosti, da zapleteno dogajanje v naših možganih, razpoloženja, ukaze in celo misli, razberemo prav prek teh signalov, in prevedemo s pomočjo ustreznih algoritmov. To ni več zgolj hipotetična predpostavka, ampak po svetu narašča število ljudi, ki jim posebne naprave oziroma čipi - tako imenovani vmesniki človek stroj - pomagajo hoditi po poškodbi hrbtenice ali komunicirati s svetom, tako da kar z mislimi upravljajo računalnik. Naglo pa se odpirajo še najrazličnejše druge možnosti uporabe tovrstnih vmesnikov.
A če vam ob teh scenarijih pridejo na misel kakšni možganski vsadki, to nikakor ni edina možnost. S tem, kako prisluškovati možganom prek kože, prek signalov, ki potujejo v mišice, in kako te signale prevesti, se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in o tem, kaj se tu odpira je povedal v Podobah znanja.
31 min
September 25 Tjaša Tolar: Koliščarji so milo verjetno uporabljali že 2000 let pred Babilonci
Arheobotaničarka o odkrivanju dokazov za prvo znano milo v zgodovini in drugih podrobnostih življenja koliščarjev, ki jih lahko razberemo iz tisočletja starih bioloških ostankov v barjanskih tleh
Ko so koliščarji pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja, si gotovo niso mogli predstavljati, da bodo barjanska tla tako dobro ohranila njihova prebivališča in predmete, da bodo ti čez tisočletja burili domišljijo tukajšnjih prebivalcev, generacije Slovencev pa bodo prebirale romane o koliščarjih in si skušale z njihovo pomočjo predstavljati te prazgodovinske prebivalce v lesenih hišicah na kolih. Še bolj pa bi bili verjetno presenečeni, če bi ugotovili, da se je v barjanskih tleh ohranila celo množica bioloških ostankov, zaradi katerih lahko danes tudi o marsikaterem prej neznanem vidiku koliščarskega življenja ne le ugibamo, ampak o njem povsem precizno ugotavljamo presenetljive podrobnosti, na primer kaj so koliščarji jedli in s čim so se umivali. Prav na vprašanje, kaj nam biološki ostanki na ljubljanskem barju razkrivajo o življenju koliščarjev, se osredotoča raziskovanje tokratne gostje Podob znanja, arheobotaničarke dr. Tjaše Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripravila Alja Zore.
31 min
September 18 Barbara Breznik: Kako si tumor podredi imunske celice in jih izkoristi za lažje širjenje
Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.

Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.
Gre za ponovitev oddaje.
31 min
September 11 Patrik Gubeljak: Največ blišča je na najnovejših in najhitrejših čipih, ampak ti niso vedno tudi najbolj uporabni
Čipi so danes temeljna osnova praktično vse tehnologije in posledično tudi izredno pomemben posel, kar je nadvse očitno že samo iz vrtoglave vrednosti podjetja Nvidia. V novicah so čipi sicer predvsem zaradi trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki se je začela prav zaradi dostopa do najzmogljivejših čipov in opreme za njihovo izdelavo. Evropa se pogosto zdi v tej zgodbi nekoliko ob strani. A to ne pomeni, da se na stari celi na tem področju nič ne dogaja.
Kako torej je videti načrtovanje čipov od blizu in kako zelo se raziskovalno delo na tem področju razlikuje od tega, kar potrebuje industrija. Patrik Gubeljak se je z načrtovanjem čipov ukvarjal v okviru doktorata Univerzi v Cambridgu kot tudi kasneje v industriji in v današnjih Podobah znanja se bomo posvetili nekaterim vidikom te zelo raznolike in tako zelo vsestransko pomembne panoge.
32 min
September 04 Klemen Pirnat: Razvoj baterij brez litija je nujen za evropsko strateško neodvisnost
Naj gre za električna vozila, shranjevanje viškov elektrike iz obnovljivih virov ali za kateri drug vidik elektrifikacije, tako rekoč vsepovsod danes dominirajo litij-ionske baterije. A ob vse večjem povpraševanju se nazorno kažejo tudi šibke točke na litiju zasnovane tehnologije. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in predstavljajo potencialno strateško tveganje za dežele brez ustreznih zalog surovin. Izkoriščanje litija ima tudi resne posledice za okolje, saj zahteva ogromno vode in energije.
Alternative obstajajo, a obenem terjajo hiter dodatni razvoj. Kaj torej omogočajo baterije na osnovi natrija, magnezija in drugih materialov, kje so njihove prednosti in slabosti in kako daleč je njihov razvoj? Gost oddaje Podobe znanja je dr. dr. Klemen Pirnat, raziskovalec na Kemijskem inštitutu na odseku za kemijo materialov, pa tudi na sveže odprtem Centru za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije.
30 min
August 28 Tanja Guček: Veliko manjši kot virus, a zaradi njega so posekali več sto hektarjev hmelja
Tako kot pri ljudeh se tudi pri rastlinah pojavljajo vedno nove bolezni.
Čeprav so v sredini osemdesetih let v Savinjski dolini zasadili prve brezvirusne nasade hmelja, bitka z rastlinskimi virusi in drugimi boleznimi še zdaleč ni bila dobljena. Pred petnajstimi leti se je na hmelju pojavila še neznana okužba – viroid razpokanosti skorje agrumov – s katero so se naši hmeljarji soočili kot prvi na svetu in se je celo razširila v pravo epidemijo. A kako se nove bolezni pri rastlinah pravzaprav razvijejo?
V tokratnih Podobah znanja gostimo dr. Tanjo Guček z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki bo orisala, kako so na Inštitutu sodelovali pri odkritju viroida, dr. Tanja Guček pa med drugim razvija tudi teste, s katerimi bi lahko to bolezen določili hmeljarji kar sami.

Foto: Tanja Guček (arhiv IHPS)
29 min
August 21 Toni Petan: Maščobna kapljica lahko določi usodo celice, tkiva ali celo organizma
Maščobe so sestavni del vsake celice v telesu in so nujne za njeno delovanje ter presnovo.
Svojevrstna oblika, ki jo maščobe v celici zavzamejo, pa so maščobne kapljice. O slednjih se danes ugotavlja, da niso zgolj zaloga energije za hude čase, temveč se vključujejo v kompleksne signalne poti. Med drugim lahko sprožijo celično smrt, še bolj presenetljivo pa je, da so na eni strani prav maščobe ključne za razvoj in rast tumorjev, na drugi strani pa so kapljice tudi način, kako lahko rakave celice uničimo.
Kako so nova spoznanja o maščobnih kapljicah lahko zaveznik pri iskanju protitumorskih zdravil, med drugim raziskuje tokratni gost Podob znanja, izr. prof. dr. Toni Petan z Instituta Jožef Stefan.
30 min
August 14 Marko Snoj: Nekateri medmeti so verjetno res preživeli iz predčloveških časov
V pogovoru s slovenistom in jezikoslovcem preverjamo, kaj je to »epatka«, kako klasificirati medmete in zakaj bi bilo bolje, ko bi občinski uradniki v Komendi poznali etimologijo, ki se skriva za imenom potoka Pšata
Ste vedeli, da je beseda »ptica« nekoč najverjetneje pomenila majhno žival, mladiča ali otroka? Ali da je beseda »lipa« pomensko pravzaprav povezana z maščobo, saj etimološko izhaja iz istega indoevropskega korena, iz katerega je v slovenščino po več ovinkih prišla tujka »lipid«? – Vse to so uvidi, ki nam jih ponuja monumentalni, neskončno fascinantni Slovenski etimološki slovar, ki ga je že pred leti pripravil jezikoslovec in slovenist akad. prof. dr. Marko Snoj.
Prav po zaslugi tega slovarja akademika Snoja – sicer raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti – razmeroma dobro pozna tudi širša javnost. Je pa k temu je slej ko prej treba dostaviti, da se najbrž zavedamo samo njegovega dela v polju etimologije, čeprav njegova znanstvena zvedavost v resnici sega še na številna druga področja – od preučevanja besedišča, ki ga je v 18. stoletju uporabljal Marko Pohlin, do gramatikalne analize medmetov, skoraj gotovo ene najbolj nenavadnih besednih vrst.
Gre za ponovitev oddaje.
32 min
August 07 Maruša Bradač: V zgodnjih galaksijah imamo precej bolj ekstremne razmere, kot smo pričakovali
Kdaj in kako so začele nastajati prve zvezde in galaksije v oddaljenem in v temo zavitem otroštvu našega vesolja, je eno izmed najbolj vznemirljivih vprašanj sodobne kozmologije. A iskanje odgovorov nanj je vse prej kot preprosto. Govorimo namreč o času, ki je tako oddaljen in odmaknjen, da je iskanje informacij o tem, kaj se je dogajalo pred 13 milijardami let in več, izredno zahtevno in dobesedno na sami meji možnega. Med ključnimi orodji za reševanje tovrstnih ugank je zdaj brez dvoma vesoljski teleskop Jamesa Webba, katerega kamere lahko v bližnji infrardeči svetlobi vidijo globje v čas, kot smo zmogli kadarkoli prej. Z njegovo pomočjo raziskuje letošnja prejemnica priznanja Ambasadorska znanosti Republike Slovenije prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Gre za ponovitev oddaje.
Foto: Igor Napast
30 min

About Podobe znanja

From the publisher's feed

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave…