
Sign up to save your podcasts
Or


Med letošnjimi prejemniki Zoisovih nagrad, naših najvišjih priznanj v polju znanosti, je tudi tržaški zgodovinar, raziskovalec na koprskem Znanstveno-raziskovalnem središču, dr. Borut Klabjan. Kot lahko preberemo v utemeljitvi nagrade, dr. Klabjan ugledno priznanje prejema za svoje raziskave o vplivu »meja, političnih sprememb in zgodovinskega spomina na oblikovanje odnosov med ljudmi in skupnostmi v Evropi«. Kaj natanko to pomeni, bo lahko ugotovil, kdor bo v roke vzel Ogenj, ki je zajel Evropo, kolikor obsežno toliko eruditsko razpravo, ki jo je dr. Klabjan napisal v sodelovanju z dr. Gorazdom Bajcem in v kateri avtorja pripovedujeta zgodbo o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Zakaj tega požiga ne moremo zadovoljivo opredeliti kot – v narekovaju rečeno – zgolj dogodka lokalnega, regionalnega ali celo nacionalnega pomena, temveč moramo v njem pravzaprav videti zgodnjo manifestacijo ključnih političnih, socialnih, kulturnih in ideoloških procesov, ki so sicer dali usodnostni pečat evropski zgodovini 20. stoletja kot takega, smo v pogovoru z dr. Klabjanom preverjali v tokratnih Podobah znanja.
Foto: Dr. Borut Klabjan (Goran Dekleva)
Podobnost tokrat iščemo v njihovem gibanju. To je koordinirano, urejeno in poteka po za človeka nevidnih vzorcih. Pa so ti vzorci res tako skriti? Za opisovanje gibanja raznovrstnih organizmov – od rasti bakterijskih kolonij, gibanja jat, delitve celic – lahko znanstveniki posežejo po fizikalnih principih mehanike tkiv ter gibanja aktivne snovi.
Kako iz kaosa nastane red, je osrednje vprašanje, s katerim se ukvarja tokratni gost Podob znanja, doc. dr. Jan Rozman z Instituta Jožef Stefan.
Foto: Jan Rozman (Klara Jurečič)
Gre za skupino elementov, ki so nujni sestavni del vse sodobne visoke tehnologije, njihovo pridobivanje in predelava pa ima izredno visok ekološki in energijski davek. Skozi desetletja si je Kitajska pridelala tako rekoč monopol na tem področju, ki ga tudi izkorišča. Kako zmanjšati odvisnost od teh surovin je zato tudi v Evropi pomembna prioriteta, v katero je usmerjenih veliko raziskav in truda. V to zgodbo sodi tudi evropski projekt Genius, ki ga vodi dr. Petra Jenuš Belec z odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu "Jožef Stefan".
Osnovna komunikacija v možganih poteka prek električnih signalov, ki, prav tako kot digitalni, poznajo samo dve osnovni stanji, nič in ena. Ta skupna točka pa odpira vrata možnosti, da zapleteno dogajanje v naših možganih, razpoloženja, ukaze in celo misli, razberemo prav prek teh signalov, in prevedemo s pomočjo ustreznih algoritmov. To ni več zgolj hipotetična predpostavka, ampak po svetu narašča število ljudi, ki jim posebne naprave oziroma čipi - tako imenovani vmesniki človek stroj - pomagajo hoditi po poškodbi hrbtenice ali komunicirati s svetom, tako da kar z mislimi upravljajo računalnik. Naglo pa se odpirajo še najrazličnejše druge možnosti uporabe tovrstnih vmesnikov.
A če vam ob teh scenarijih pridejo na misel kakšni možganski vsadki, to nikakor ni edina možnost. S tem, kako prisluškovati možganom prek kože, prek signalov, ki potujejo v mišice, in kako te signale prevesti, se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in o tem, kaj se tu odpira je povedal v Podobah znanja.
Ko so koliščarji pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja, si gotovo niso mogli predstavljati, da bodo barjanska tla tako dobro ohranila njihova prebivališča in predmete, da bodo ti čez tisočletja burili domišljijo tukajšnjih prebivalcev, generacije Slovencev pa bodo prebirale romane o koliščarjih in si skušale z njihovo pomočjo predstavljati te prazgodovinske prebivalce v lesenih hišicah na kolih. Še bolj pa bi bili verjetno presenečeni, če bi ugotovili, da se je v barjanskih tleh ohranila celo množica bioloških ostankov, zaradi katerih lahko danes tudi o marsikaterem prej neznanem vidiku koliščarskega življenja ne le ugibamo, ampak o njem povsem precizno ugotavljamo presenetljive podrobnosti, na primer kaj so koliščarji jedli in s čim so se umivali. Prav na vprašanje, kaj nam biološki ostanki na ljubljanskem barju razkrivajo o življenju koliščarjev, se osredotoča raziskovanje tokratne gostje Podob znanja, arheobotaničarke dr. Tjaše Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.
Gre za ponovitev oddaje.
Čeprav so v sredini osemdesetih let v Savinjski dolini zasadili prve brezvirusne nasade hmelja, bitka z rastlinskimi virusi in drugimi boleznimi še zdaleč ni bila dobljena. Pred petnajstimi leti se je na hmelju pojavila še neznana okužba – viroid razpokanosti skorje agrumov – s katero so se naši hmeljarji soočili kot prvi na svetu in se je celo razširila v pravo epidemijo. A kako se nove bolezni pri rastlinah pravzaprav razvijejo?
V tokratnih Podobah znanja gostimo dr. Tanjo Guček z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki bo orisala, kako so na Inštitutu sodelovali pri odkritju viroida, dr. Tanja Guček pa med drugim razvija tudi teste, s katerimi bi lahko to bolezen določili hmeljarji kar sami.
Foto: Tanja Guček (arhiv IHPS)
From the publisher's feed
Ranked by our users in the last 21 days

14 Listeners

10 Listeners

5 Listeners

11 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

9 Listeners

6 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

3 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

1 Listeners

1 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

8 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

2 Listeners