Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe.

FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske.

VIR: Goran Tenze – Program Ars

Oddaja Pogled v znanost se tokrat seli na oceane. Njihova neizmernost ima meje, ki se jih plenilska lastnost sodobnega reda noče zavedati. V prvi polovici leta 2008 je bila v reviji Science prvič objavljena globalna karta človekovih vplivov na oceane. Izziv, da smo se v takratni oddaji pobliže spoznali z napori posameznikov in skupin, predvsem raziskovalk in raziskovalcev, ki jim ni vseeno za stanje v svetovnih morjih. Tekoča poročila ne govorijo o spremembi trendov onesnaževanja oceanov po dobrem desetletju in pol, zato bo osvežitev spomina na spremenjene oceane vsaj okrepila vedenje o dogajanju v Zemljinem hladilnem motorju. Vabljeni k poslušanju!

Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom "Kijevska država" pri nas precej neznanega ruskega "poeta zgodovine", zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom "Slovani v 1. tisočletju našega štetja". Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi.

FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU

VIR: Program Ars, Goran Tenze

Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu.

FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom

VIR: IJS

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine.

FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

VIR: NIB

Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja.

FOTO: Leva polovica je računalniška rekonstrukcija reakcije ob trku dveh protonov v raziskovalnem projektu ATLAS(enem od štirih temeljnih v CERN-u, desno pa posnetek iz Webbovega teleskopa

VIR: https://twiki.cern.ch/twiki/pub/AtlasPublic/EventDisplayRun2Collisions/JiveXML_265532_3280065-YX-RZ-EventInfo-2015-05-21-08-48-35.jpg

In https://cdn.esawebb.org/archives/images/large/potm2209a.jpg

Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije.

FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS

VIR: ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)

Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja.

FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri

VIR: Barbara Hrovatin

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev.

FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje

VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/