Nedavni pogovori med ameriškim predsednikom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Putinom na Aljaski so prinesli nekaj upanja, da se vendarle bliža konec vojne na vzhodu Evrope. Kljub okrepljeni diplomatski dejavnosti pa je za zdaj pri reševanju ukrajinskega konflikta več vprašanj kot odgovorov.

Pogledali bomo tudi na Bližnji vzhod, kjer je izraelska vojska sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Hkrati so izraelske oblasti odobrile načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Kje so meje potrpljenja mednarodne skupnosti? Tudi o tem v Labirintih sveta.

Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.

Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran.

Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.

Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima kot žongler v cirkusu hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike.

Spet se pojavljajo govorice o premirju v Gazi, medtem pa še vedno spremljamo trpljenje civilistov na tem območju. Evropo in Sredozemlje je zajel hud vročinski val, ki je zahteval tudi smrtne žrtve ter sušo in gozdne požare. V Srbiji pa so razmere, po sobotnih demonstracijah, napete.

Obljuba voditeljev držav po svetu o zaščiti pred najhujšimi zločini tudi 20 let po sprejetju načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu, ostaja neizpolnjena. Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi in stradanje Palestincev, ameriška politika do Irana le-tega tišči še bolj v naročje Kitajske in Rusije in k odstopanju od mednarodnih zavez, Nato po drugi strani sprejel zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih proračunov članic.

Izrael je z napadom na Iran odprl novo konfliktno žarišče na že tako razgretem Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Trump je napad podprl; ob tem še vedno tehta možnost, da bi tudi sam poslal rakete proti islamski republiki.

V senci tega obračuna se nadaljuje ubijanje in stradanje nesrečnih prebivalcev Gaze. Svetovna javnost molči. Tudi Evropa.

Pohlep, po slovarju slovenskega knjižnega jezika strastna želja prisvajati si dobrine, je vedenje, pri katerem je v ospredju pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno življenje. Pridobivanju denarja, predmetov in – družbene moči. Gre za sebično vedenje, kjer posameznik upošteva zgolj lastne interese. Družbene posledice pohlepa so konflikti med tistimi, ki so si pridobili bogastvo, in tistimi, ki ga nimajo, uničevanje družbene kohezije, uničevanje okolja, vojne. V krščanski teologiji pohlep zato upravičeno velja za enega od sedmih smrtnih grehov, in tudi po prepričanju generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa naš glavni sovražnik.

Po ocenah stockholmskega mirovnega inšituta SIPRI je Ukrajina v operaciji Pajkova mreža onesposobila skoraj tretjino nosilcev ruskih strateških križarskih raket. Naj proslavljamo ukrajinsko zmago? Ali naj se bojimo ruskega odgovora, ki ne bo prizadel le podizvajalcev, ampak tudi tiste, ki so omogočili uspeh vojaške akcije? Živimo v času, ko mednarodni sporazumi o jedrski oborožitvi ne veljajo več, ko so suverenost držav, človekove pravice in celo človeška življenje postala predmet prezira. A upanje ostaja, čeprav majhno. Svet nikoli ni bil tako povezan, kot je zdaj in zločinov ni mogoče skriti.