Sledi časa

»Ena, dva tri. Pripravljeni?« Pisk. Se vam – sodeč po opisu – svita, o čem govorimo? Danes bomo v oddaji Sledi časa potovali v 90-a leta prejšnjega stoletja, ko so bile na TV Slovenija izredno priljubljene Igre brez meja, predvsem v letih, ko je sodelovala Slovenija. V oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo skozi spomine in izkušnje sogovornikov in sogovornic spoznali, kaj vse se je dogajalo ne samo pred kamero, temveč tudi – kar včasih ljudi najbolj zanima – za kamero: kako so potekale priprave, kakšne neprijetnosti so se zgodile, predvsem pa kaj lepega jim je dala sama izkušnja na prizorišču. Vabljeni k poslušanju!

Sogovorniki_ce:
-takratna urednica Iger brez meja Dajana Makovec
-takratna voditeljica Špela Trefalt
-tekmovalca iz ekipe iz Podčetrtka Rado Jurjec in Simona Šelekar

Foto: zajem zaslona

Prehranske navade na Slovenskem so se skozi stoletja spreminjale, prav tako tudi načini obedovanja. Zanima nas, kaj nam o tem povedo miza, omizje, gostilna in delitev hrane ter kako so na našo kuhinjo vplivali trgovina, migracije in življenje v nekdanji habsburški monarhiji.
Z etnologinjami in antropologinjami, raziskovalkami na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo se tokrat pogovarjali o povezavah med hrano, jezikom, identiteto, zdravjem in skupnostjo ter o tem, kaj nam zgodovina hrane pove o prihodnosti, v kateri postajajo vse pomembnejši trajnost, kakovost hrane in ohranjanje rastlinske raznovrstnosti.
Dr. Daša Ličen se osredotoča predvsem na habsburški imperij, dr. Maja Godina Golija pa se spominja svojih začetkov raziskovanja hrane pred štirimi desetletji, ko je to področje še veljalo za precej obskurno temo. Danes je hrana zelo pogosta medijska tema, poslušalci in gledalci pa želijo postati poznavalci izbrane, visoke kulinarike.
Dr. Špela Ledinek Lozej se ukvarja predvsem z alpskimi predeli, predstojnica inštituta dr. Saša Babič pa preučuje vrednotenje hrane in statusno-simbolni pomen jedi skozi pregovore.

Radikalne spremembe, ki so jih skozi zgodovino sprožali ljudski upori in revolucije, si velikokrat predstavljamo kot kratke in dramatične dogodke, ki so čez noč spremenili družbeno resničnost. Čeprav gotovo ne moremo zanikati pomena padca Bastilje v francoski revoluciji ali pa zavzetja Zimskega dvorca v oktobrski, pa je dejansko udejanjanje velikih družbenih, ekonomskih in političnih sprememb praviloma proces, ki je mnogo daljši in bolj kompleksen. To še kako velja tudi za odpravo fevdalizma na naših tleh, ki ji bomo posvetili današnje Sledi časa. Ko se je med prebivalci Habsburške monarhije leta 1848 razširil množičen upor in je avstrijski režim klonil pod pritiskom ter pristal na odpravo tlačanstva, je bil namreč to šele začetek večdesetletnega procesa, v katerem so v monarhiji izpeljali obsežno agrarno reformo, s katero so odpravili podložništvo, zemljo pa razmejili ter na novo določili lastninske pravice kmetov in nekdanjih zemljiških gospodov.

Kako je torej ta resnično drastična sprememba sploh potekala? Kdo je odločal, kolikšno odškodnino mora kdo plačati in komu pripisati kateri kos zemlje na ogromnem območju takratnega avstrijskega cesarstva? In kakšno vlogo so pri tem procesu igrali sami kmetje, ki so s svojim uporom leta 1848 bistveno pripomogli k zrušitvi starega reda? Po sledeh ene največjih družbeno-ekonomskih sprememb v naši zgodovini se bomo podali s pravnim zgodovinarjem dr. Svitom Komelom z ljubljanske Pravne fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Vabljeni tudi k poslušanju Sledi časa o zadružništvu, ki se je pojavilo prav kot eden od odzivov na katastrofolno stanje slovenskega podeželja po zemljiški odvezi: »Vsak član je imel en glas in skupaj so odločali o najpomembnejših stvareh«.

foto: Žetev (kasneje posestvo Kmetijska gospodarska zadruga reg. z.z.o.z.), slikano pred 1940, hrani Slovenski etnografski muzej