Pogled v znanost

Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze.

FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh

VIR: Program Ars, Goran Tenze

Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru.

FOTO: Samica vrste osmooka aphana

VIR: Matjaž Kuntner, NIB

Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti.

FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl

VIR: Program Ars, Goran Tenze

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.

Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan.

FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.”

VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/

Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru.

FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni

VIR: Finvina

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne.

Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo

FOTO: Naslovnica zbornika

VIR: Program Ars

Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice.

Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani:

A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921)

delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne

A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924)

na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924

A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925)

A.Ogris: Politične stranke (1926)

A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926)

(statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva

A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928)

A.Ogris: Trgovinska politika (1932)

A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941)

A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine

VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.

FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji

VIR: Millenium Seed Bank – Kew