Literarna matineja

V zadnji epizodi Literarne matineje ponovno gostimo pesnico in pisateljico Lidijo Dimkovsko in Jovico Ivanovskega, enega najbolj prepoznavnih sodobnih makedonskih pesnikov. Ivanovski je v makedonsko poezijo vpeljal narativno in urbano poezijo, značilni zanjo pa so tudi lucidnost, humornost, karikiranje, ironija in samoironija. S svojo pesniško govorico je vplival na mlajše pesnike in pesnice, ki so se v poeziji usmerili v urbano, vsakdanje življenje, v družbeno angažiranost, kritično držo in poetizacijo življenja malega človeka v sodobni lokalni in globalni družbi. Pogovor je nastal oktobra 2024 ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani.

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna.

Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.

Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMCO, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestinskega ljudstva. Njena pripoved o nasilju, spominu, nevidnosti in brezglasju ob drugih zastavlja tudi vprašanje, kako govoriti o krivicah, kdo sploh naj o njih govori in kako naj jih izreka umetnost. Knjiga je sprožila burne odzive javnosti – nam najbolj poznani je verjetno dogodek na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, ko so organizatorji dogodka zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade Adaniji Šibli. O romanu Zgolj detajl in vprašanjih, ki jih odpira, ter o poetiki Adanie Shibli se pogovarjamo z Barbaro Skubic, ki je bila za slovenski prevod romana nominirana za Sovretovo nagrado 2025.

Roman Črtica med dnevom in nočjo je tretji roman Rolanda Schimmelpfenniga, enega najbolj uveljavljenih sodobnih nemških dramatikov. Kot pisatelja ga v slovenskem prevodu Helene Lenasi, po izobrazbi zdravnice, tokrat srečujemo prvič. Črtica med dnevom in nočjo je delo, ki se poigrava z žanrom detektivke, zaradi vprašanj, ki jih odpira, pa bi ga lahko označili za eksistencialni roman. Izrazito eliptično pripoved zaznamujejo zanimiv preplet surovega, realističnega in poetičnega pripovednega sloga, psihološko seciranje likov ter posluh za detajle. Knjiga je izšla pri založbi Sanje.

Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.

Da je življenje ljubezni – pa naj gre za njeno porajanje ali umiranje – bolj kot ne nedoumljivo, je verjetno spoznal sleherni med nami. Bolj redki so tisti ali tiste, ki znajo svoja doživetja tega čustva ubesediti, le največji mojstri in mojstrice besede pa se znajo odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Med njimi je Idea Vilariño, ena ključnih osebnosti sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.

Ponovitev oddaje.

Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in leta 2021 in 2023 izdala knjigi kratkih pripovedi Bratje ter Gosak in njegov brat, leta 2024 pa še pripoved Morris: fant, ki je našel psa. Vse štiri avtorjeve knjige je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. Čeprav Moeyaerta pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. O njegovi pripovedni poetiki in o tem, kakšnim bralcem so namenjene Moeyaertove knjige, tokrat razmišljamo z dr. Matejo Seliškar Kenda.

Duende je moč in ne učinek, je boj in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. Duende opisuje kot skrivnostno, zemeljsko in prvinsko silo, ki presega razum in tehniko. Ta temačna umetniška moč se rodi iz soočenja s smrtjo in lastnimi omejitvami, najbolj pa izstopa v neposredni, živi izvedbi, kot je flamenko.

Knjiga Duende: igra in teorija je izšla pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski izdaji. V oddaji je esej predvajan v imenitni interpretaciji Ivana Lotriča, in sicer v skrajšani in prirejeni različici s komentarji prevajalke Andreje Udovč.

Navdihnjen z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim poudarkom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame.

Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo? in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? So bila njegova merila kakovosti sorodna tistim, s katerimi danes opredeljujemo tako imenovano literarnost besedil? O tem, tokrat predvsem s poudarkom na Cankarjevih romanih, z redno profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič, ki se z Ivanom Cankarjem, njegovo leposlovno in neleposlovno zapuščino poglobljeno ukvarja že več let.

Kako ujeti neskončnost tišine ali dokončnost minevanja v neizpet verz ali v partituro klavirskih tipk? Na to vprašanje bi znal odgovoriti Milan Dekleva, letošnji prvi dobitnik nagrade jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti za življenjski opus. Pred tem je za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle leta 2008 že prejel nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti.

Milan Dekleva že desetletja v najrazličnejših ustvarjalnih vlogah pomembno sooblikuje slovenski umetniški in kulturni prostor: kot pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, glasbenik, skladatelj, akademik in nekdanji urednik. Prejel je vsa eminentna, pomembnejša priznanja, ki jih ustvarjalec leposlovja pri nas lahko dobi.