Kako iz kmetov – kozjerejcev narediti delavski razred? Rešitev, katere avtor naj bi bil Edvard Kardelj, je preprosta: vzeti jim je treba koze in jih naseliti v mesto. O tem, pa tudi o posledicah take rešitve pripoveduje satirični roman Čas koz. Podpisal ga je klasik makedonske književnosti Luan Starova in je za zdaj njegovo edino v slovenščino prevedeno knjižno delo. Starova, živel je med leti 1941 in 2022, se je v makedonski kanon vpisal z romani svoje Balkanske sage, ki obsega sedemnajst romanov in se časovno razprostira čez celotno 20. stoletje. Čas koz je drugi roman tega cikla, v slovenskem prevodu Aleša Mustarja in s spremno besedo dr. Lidije Dimkovske pa je leta 2019 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi Založbi.

Bere: Renato Horvat

Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Literarni zgodovinar izr. prof. dr. Marijan Dović se je večkrat ukvarjal z Janezom Trdino in njegovim osupljivim literarnim opusom, obenem pa se že vrsto let ukvarja tudi s slovenskim nacionalnim pesnikom Francetom Prešernom. Zgodbi obeh velikih književnikov 19. stoletja se na nepričakovani način stikata v Novem mestu, kamor so muhaste poti usode zanesle tako Prešernovo oboževanko Julijo kot prisilno upokojenega učitelja Trdino. Kot Novomeščana ga zgodba o Trdini, Prešernu in Juliji privlači že dolgo, ob izidu ilustriranega ponatisa Trdinove bajke "Doktor Prežir" pa je naposled napisal esej, ki smo ga skrajšali in priredili za radio.

Avtor besedila: dr. Marijan Dović;

priredba za radio: Tina Kozin;

bereta: Višnja Fičor, Igor Velše;

glasbena opremljevalka: Tina Ogrin;

mojstrica tona: Mirta Berlan;

produkcija 2025.

Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.

Knjiga Jabk avtorice Vesne Liponik je izšla leta 2023 pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda – tako kot avtoričina prejšnja pesniška knjiga, roko razje. S slednjo je Vesna Liponik leta 2019 zelo izrazito in suvereno vstopila v naš pesniški prostor, zbirka pa ji je prinesla nominacije za nagrado kritiško sito, Veronikino nagrado in nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma. Jabk nadaljuje in poglablja nekatere teme prvenca, a jih izreka drugače, k njim pristopa z nepričakovanih vstopnih točk, pogosto tudi z inteligentnim, subtilnim humorjem.

Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanjem anomalij družbenega tkiva suvereno vstopa na univerzalnejšo, družbeno-politično raven. Knjiga je izšla leta 2024 pri založbi Črna skrinjica in avtorici prinesla nominacijo za nagrado za najboljši literarni prvenec leta.

Podatki o vključenem avdio gradivu:

1. Zvočna slika filma ‘podgane z rožastimi klobuki’ (režija Hannah Koselj Marušič):

- avtorica zvočne slike: Jera Topolovec

2. Glasba videa ‘gledala sm skale’ (režija Hannah Koselj Marušič):

- avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič

3. Glasba videa ‘režem žamet’ (režija Hannah Koselj Marušič):

- miks glasbe ‘režem žamet’ in avtorica pesmi ‘režem žamet’: Hannah Koselj Marušič

- miks vključuje skladbo Immacolata - SBO ft. Sheby, iz albuma skupine SBO, z naslovom Nemoč. Za to skladbo veljajo naslednji podatki:

produkcija: Vid Greganovič (SBO)

koprodukcija: MihaMih

avtor_ice_ji: Juca Bonaca, Benjamin Krnetić, Peter Frankl, Filip Đurić (SBO)

gostujoča umetnica: Maja Šebenik (Sheby)

miks in mastering: Mirko Vinčetič Polič

- Izvajal_ke_ci celotne glasbe ‘režem žamet’: SBO in Sheby (Maja Šebenik), Zina Ban, Hannah Koselj Marušič, Danaja Kurnik, Rina Pleteršek, Nika Sergaš, Špela Setničar

4. Glasba filma ‘Avtopoet’ (režija Hannah Koselj Marušič):

- Avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih se je leta 2020 z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič pogovarjala Tina Kozin.

Na božični dan s pesnikom, prevajalcem, publicistom in univerzitetnim predavateljem dr. Branetom Senegačnikom razmišljamo o tem, kakšne so posebnosti božične poezije, predvsem lirične, kakšni so predpogoji za to, da neko pesemsko besedilo sploh lahko označimo za božično in kako je to povezano z našim doživljanjem božiča. Poslušamo tudi slovensko božično liriko v njegovem izboru in interpretaciji.

Konec novembra je pri založbi UMco v knjižni obliki izšla raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji – Knjiga in bralci VII. Podatke je na vzorcu 1011 anketirancev zbrala javnomnenjska agencija Valicon, podatke pa so analizirali in interpretirali Jaka Gerčar, prof. dr. Miha Kovač, izr. prof dr. Andrej Blatnik in dr. Samo Rugelj. In z Mihom Kovačem in Andrejem Blatnikom tokrat razmišljamo o nekaterih izsledkih raziskave: o tem, kako Slovenci beremo, ali naše elite sploh berejo, o vzrokih za slabo bralno pismenost mladih, pa tudi o tem, zakaj se naš knjižni trg vztrajno krči.

Roman Črtica med dnevom in nočjo je tretji roman Rolanda Schimmelpfenniga, enega najbolj uveljavljenih sodobnih nemških dramatikov. Kot pisatelja ga v slovenskem prevodu Helene Lenasi, po izobrazbi zdravnice, tokrat srečujemo prvič. Črtica med dnevom in nočjo je delo, ki se poigrava z žanrom detektivke, zaradi vprašanj, ki jih odpira, pa bi ga lahko označili za eksistencialni roman. Izrazito eliptično pripoved zaznamujejo zanimiv preplet surovega, realističnega in poetičnega pripovednega sloga, psihološko seciranje likov ter posluh za detajle. Knjiga je izšla pri založbi Sanje.