Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.

Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju.

Ponovitev.

Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMco, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestinskega ljudstva. Njena pripoved o nasilju, spominu, nevidnosti in brezglasju ob drugih zastavlja tudi vprašanje, kako govoriti o krivicah, kdo sploh naj o njih govori in kako naj jih izreka umetnost. Knjiga je sprožila burne odzive javnosti – nam najbolj poznani je verjetno dogodek na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, ko so organizatorji dogodka zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade Adaniji Shibli. O romanu Zgolj detajl in vprašanjih, ki jih odpira, ter o poetiki Adanie Shibli razmišljamo z Barbaro Skubic, ki je bila za slovenski prevod romana nominirana za Sovretovo nagrado.

Tokrat vstopamo v drobne, srhljivo žive pripovedne svetove argentinske avtorice Samante Schweblin. Njena zbirka Sedem praznih hiš, ki je v prevodu Marjete Drobnič izšla pri založbi Mladinska knjiga, nas popelje v na videz običajne domove vsakdanjih ljudi – a za tem prikazom bralec kmalu zazna strah, osamljenost, praznino, napetost in nelagodje, ki se selijo tudi vanj. Samanta Schweblin s svojo nagrajeno knjigo opozarja na krhkost urejenosti, okoli katere gradimo svoja življenja. Gostimo Marjeto Drobnič.

V Sloveniji imamo kar nekaj priložnosti, da se naučimo kreativnega oziroma ustvarjalnega pisanja – z njim se lahko seznanimo prek učbenikov, v različnih delavnicah ali tečajih, poučuje se tudi v bolj institucionalnih okoljih, na fakultetah in univerzah, tudi na univerzi za tretje življenjsko okolje. Toda o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o ustvarjalnem pisanju? Zakaj bi ga, kot predmet ali program, načrtno razvijali v visokošolskem študiju? Kakšne so družbene potrebe po diplomantih tovrstnega študija oziroma kakšna je njihova zaposljivost? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z dr. Andrejem Blatnikom, visokošolskim predavateljem, pisateljem in avtorjem enega najuspešnejših učbenikov pisanja kratke zgodbe pri nas; z večkrat nagrajeno pisateljico Anjo Mugerli, prvo in edino diplomantko praktično teoretičnega študijskega programa 2. stopnje na Univerzi na Primorskem, poimenovan Uprizoritvene študije in kreativno pisanje; ter s pisateljico in antropologinjo, etnologinjo doc. dr. Ano Svetel.

S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.

S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.

Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, je nedavno praznovala svojih dvajset let. Izhaja pri založbi UMco, ki letos prav tako obhaja pomemben jubilej, namreč 25 let delovanja. Do danes je pod okriljem UMca izšlo prek 500 knjižnih naslovov, prek 200 številk revije Premiera in 188 številk revije Bukla.

Za dve desetletji uspešnega življenja brezplačnika, za to, da se slovenski bralci še lahko znajdemo v poplavi novih knjižnih naslovov sta zaslužna urednika in založnika mag. Renate Rugelj in dr. Samo Rugelj, ki je tudi sam avtor. Z njima razmišljamo o življenju in programskih smernicah založbe UMco ter revije Bukla, pa tudi o karakteristikah našega založniškega in knjigotrškega prostora nekoč in danes.

Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za književnost je že razkrit, to je madžarski pisatelj László Krasznahorkai. A kako je bilo nekoč, kako se je skozi leta spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade. V luči nedavne razglasitve letošnjih nobelovcev vas vabimo k poslušanju pogovora z dr. Nado Grošelj, ki je v oddaji, pred petimi leti, skušala odgovoriti prav na ta vprašanja.

10 let po izidu izvirnika smo končno dobili tudi slovenski prevod romana Poletje, ko sem se naučila leteti mednarodno uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović. V prevodu Klarise Jovanović in s spremno besedo Saša Puljarevića je izšel pri založbi Malinc, kar pomeni tudi, da je besedilo oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Delo Poletje, ko sem se naučila leteti običajno nosi oznako mladinski roman, a bi ga lahko označili za transgeneracijsko besedilo, ki bo s humorjem, subtilno obravnavo težkih tem, odličnim prikazom kompleksnih likov in njihovih usod, ter, ne nazadnje, z zanimivo zgodbo in mojstrsko ubeseditvijo, nagovorilo zelo različne generacije bralcev. Več pa s Sašem Puljarevićem, avtorjem spremnega besedila k slovenskemu prevodu romana.