Esad Babačić je zelo vsestranski umetnik; je pesnik, pisatelj, esejist in še kaj. Toda naj napiše pesem ali esej, je njegovo besedilo prepoznavno v hipu, še v temi. To velja tudi za njegovo najnovejšo knjigo Dnevnik čuvaja (Litera). Knjiga je dvodelna: prvi del, ki je dal knjigi naslov, je dnevniški zapis, preplet dnevniških zapisov, ki jih je umetnik pisal za Sobotno prilogo časnika Delo, in hipnih zapisov, že kar utrinkov, kot je na primer Molčim, ker pišem brez besed. V Dnevniku čuvaja tako Babačić opazuje svet, ga čuti in rešuje pred pozabo, hkrati pa razmišlja o sebi in svojem ustvarjanju. Pri pisanju se ne izogiba temnih vrstic, med drugim opiše, kako se je izteklo njegovo sodelovanje z Radiem Slovenija, vendar naj piše o čemerkoli, piše prepoznavno, poetično, tudi melanholično. Drugi del knjige ima naslov Muzej dvojine: v Babačićevo življenje je nekega dne vstopila nekdanja soseda Maja Slovenc z elektronskim pismom, s komentarjem njegove kolumne. Ton Babačićevega pisanja se je med njunim dopisovanjem spremenil, in tudi o tem pripoveduje avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, pa tudi Majo Slovenc v samostojni izjavi. Za nameček avtor še napove njuno nadaljnjo sodelovanje. Nikar ne zamudite.

Ana Makuc je pesnica, feministka, prevajalka teorije in poezije ter aktivistka. Doktorirala je na Univerzi v Lancastru iz ženskih študij in študij spolov, feminizem pa je pomemben tudi za njeno poezijo. Leta 2015 je objavila pesniško prvenko Ljubica Rolanda Barthesa (z ilustracijami Nevene Aleksovski) in zanjo dobila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesmi v omenjeni zbirki pripovedujejo različne govorke iz literarne zgodovine in kulture ter tako izražajo – v pesničini interpretaciji – svoje usode. K tej obliki nagovora se je pesnica vrnila tudi v svoji drugi zbirki Švercam lubenici (objavljeni pri založbi Sophia). Tudi njena druga zbirka je premišljeno in dosledno izpeljano delo. Pesmi izrekajo različne lirske subjektke, vendar imajo njihovi nagovori skupni imenovalec: bralki in bralcu sugestivno približajo usode žensk iz življenja, včasih pa tudi iz literature. Več o knjigi, opremljeni z naslovnico in ilustracijami Samire Kentrić, pove Ana Makuc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Janja Vidmar je napisala več deset knjig za mlade bralce (med drugim roman Princeska z napako) in kar nekaj knjig za odrasle (med drugim romaneskno trilogijo Koraki). Konec leta 2024 je pri založbi UMco objavila knjigo Velika pustolovščina. Omenjena knjiga (kot napoveduje podnaslov Razgibano življenje ustvarjanja zgodb) ni pripovedno delo, ampak osebno obarvan zagovor književnosti, branja, ustvarjalnosti, podkrepljen s primeri iz avtoričine literarne delavnice in z nekaterimi dragocenimi referencami. Več o knjigi pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Zdravnik, nekdanji politik in aktivist Dušan Keber je s knjigo Solidarnost ali pohlep (izšla je pri založbi Sanje) napisal še kako pomembno knjigo: na polju zdravstva je tehtno ponazoril, kako se sodobna družba spreminja na slabše. Naj je tema njegovih spisov nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali zdajšnji obvezni zdravstveni prispevek, neenakost v Sloveniji ali privatizacija javnega zdravstva, avtor svoje trditve zmerom podpre s številkami, analizami in konsistentnimi argumenti. Tak je tudi v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je, posnetim v sredo 11. decembra: prepričljiv. Nikar ne zamudite.

Lucija Stepančič je tudi s svojim najnovejšim romanom Kar od nekod (Založba Goga) dokazala, da je odlična pripovedovalka. Njen roman se začne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; njen osemnajstletni romaneskni junak sanjari o glasbeni karieri, nato pa preživi burno in neponovljivo poletje na terasi nekega istrskega kampa kot član skupine, ki je še včeraj razmišljala o panku, zdaj pa igra priljubljene popevke in popevčice za umirjeno občinstvo. Sledi še vrsta presenečenj, tako vsebinskih obratov kot izvirnih pripovednih rešitev. Več o romanu pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Kot 377. knjiga v zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je izšla precej nenavadna knjiga. Njen naslov je Popotovanje po moji sobi, njen avtor Xavier de Maistre (1763-1852) pa je z naslovom natančno opisal dogajanje v besedilu. Pisatelj svojo pripoved (besedilo, tekst, kratki kratki roman, romanček, potopis … so povsem sprejemljive oznake) sicer začne s tretjeosebno pripovedjo, toda ta je zgolj simpatičen, nekoliko refleksiven uvod v prvoosebno pripoved: pisateljev alter ego mora kazensko, zaradi udeležbe v dvoboju, preživeti dvainštirideset dni v hišnem priporu. Toda kar je na prvi pogled kazen, je poldrugi pogled pozneje pustolovščina duha, s katero si je avtor dal precej duška tudi za bralkino in bralčevo veselje. Pisateljev alter ego namreč dodobra izkoristi svojo popotovanje in se »kakor komet v vesolju pojavi v družbi uveljavljenih mojstrov.« Pripoveduje o marsičem, včasih je zaletav in drugič v zadregi, samovšečen in malce pozneje empatičen, zmerom pa berljiv in presenetljiv. Več o zanimivi knjigi v pogovoru z Markom Goljo in v Izšlo je pove njen prevajalec Primož Vitez, tudi pisec spremne besede.

Zdenko Vrdlovec že skoraj pol stoletja vidno in pomembno sooblikuje slovensko teorijo in zgodovino filma. Kot filmski kritik je opozoril nase s teksti v reviji Ekran (se spomnite njegove kratke, zgoščene, eruditske in natančne ocene trilerja Telesna strast Lawrencea Kasdana?), kot teoretik je uredil vrsto knjig (med drugim zbirko izbranih tekstov Sergej Mihajlovič Èjzenštejna z naslovom Montaža, ekstaza), napisal vrsto knjig v sodelovanju z drugimi avtorji (na primer Filmski pojmovnik z Bojanom Kavčičem) in samostojnih knjig (tukaj sta v ospredju teoretska razprava Lepota prevare in monografija Zgodovina filma na Slovenskem : 1896-2011). S svojo najnovejšo knjigo Matrica fikcije (izšla je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura) se Vrdlovec sicer še vedno nekoliko navezuje na film in filmologijo, vendar s svojimi analizami prehaja na področje literature, likovne umetnosti, antropologije, zgodovine in filozofije. Tako je ustvaril zelo osebno, konsistentno in tudi berljivo študijo o naravi fikcije, umetnosti in podob. Podnaslov knjige Eseji o podobi je tako točen, pa čeprav zgolj deloma zaobjame tematiko Vrdlovčeve monografije. Več o njej pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Anja Mugerli je s svojimi knjigami dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe in romana (za roman Pričakovanja je letos dobila kresnika). Pred tedni je pri založbi Miš objavila pripovedno zbirko Plagiat. Tako v naslovni zgodbi kot v preostalih osmih zgodbah je psihološko prepričljivo ubesedila usode žensk različnih generacij, kot avtorica pa je iskala in našla optimalne pripovedne rešitve, pa naj gre za izbiro pripovedovalke ali za konec zgodbe. Več o zbirki in zgodbah pove Anja Mugerli v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi uvodni odlomek iz zgodbe Motovilka, iz zgodbe o osamljenosti. Nikar ne zamudite.

Dr. Mladen Dolar je filozof s smislom za humor. Na predstavitvi knjižnih novosti v zbirki Analecta se je v družbi s Slavojem Žižkom občinstvu predstavil kot predskupina. Toda v svoji najnovejši knjigi Že spet, še vedno (in s podnaslovom Kratka razprava o on-tologiji) zastavlja pomembna vprašanja in razvija zanimivo misel. Kot nekdo, ki se je konec šestdesetih let znašal v Parizu in ki je študentsko gibanje ter silovito družbeno vrenje spremljal od blizu, se sprašuje, kako vztrajati pri stvareh in tematiki, ki so se razvile v 60-ih in 70-ih v filozofiji in kot družbena praksa, danes pa je možnosti čedalje manj. Ontološko tematiko pa zanimivo problematizira z analizo homonimij itd. Več o študiji pove dr. Mladen Dolar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.