Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Matej Povše, mladinsko.com

25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja.

»Za sodobnike je bil izobražena, etična in ognjevita osebnost, nadarjen avtor in režiser, sijajen sogovornik in govornik. Za prihodnje rodove bo na žalost ostal samo del vsega tega, bodisi v pisni obliki (drama), bodisi v videozapisih (uprizoritve, ki jih je režiral), spomini njegovih sodobnikov in študentov pa bodo čedalje bolj bledeli.« Tako je v svojem prispevku v monografiji Dušan Jovanović zapisala Aleksandra Jovičević. Nekaj več odlomkom iz omenjene monografije, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji, pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Monografijo Dušan Jovanović je leta 2025 izdal Slovenski gledališki inštitut, uredila jo je dr. Diana Koloini. Vabimo vas k poslušanju!

Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča zadnjih več kot pet desetletij, je preminil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jo je Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali bodočim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru.

Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).

Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju!

Foto: Luka Kaše

Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti.

To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder.

V teku je 55. Teden slovenske drame, z njim pa pričakovanje novih prejemnikov Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika, ki ju bo razkril sklepni festivalski večer s podelitvijo nagrad. Med dvanajstimi prispelimi besedili je letošnja strokovna žirija izbrala tri nominirana besedila: Zapali mi kres avtorice Ive Štefanije Slosar, Jagnje avtorice Lučke Neže Peterlin in Tvoj boj avtorja Klemna Kovačiča. Z nominiranci smo se pogovarjali o njihovih besedilih, pogledih na dramsko pisanje in smislu pisanja dramatike tukaj in zdaj.

V času, ko na odru ljubljanske Opere gledamo uprizoritev Opere za tri groše, ki jo je po besedilu Bertolta Brechta režirala Mateja Koležnik, predstava pa je nastala v soprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, se bomo s treatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta sprehodili med kritiškimi odzivi na dosedanje uprizoritve tega dela. Na slovenskih odrih jih je bilo, vključno s trenutno, deset, prvo, v režiji Bojana Stupice so uprizorili leta 1937. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Nada Žgank

Ob 100. obletnici rojstva Mirka Zupančiča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teatrologa, shakespearologa in zaslužnega profesorja, vas vabimo k poslušanju njegove avtobiografske pripovedi, ki smo jo na takratnem Radiu Ljubljana posneli leta 1988. Istega leta je Mirko Zupančič v Uredništvu igranega programa posnel tudi cikel teoretskih razprav o Shakespearjevih tragiških junakih. Eno izmed njih, o Macbethu in njegovi pogubi, dodajamo danes v poslušanje.Vabimo vas, da prisluhnete tudi radijski igri Hiša na robu, Mirka Zupančiča, ki bo še nekaj časa na voljo v poslušanje na naših spletnih straneh in med podkasti.