Oder

Oder

Download on the App Store

Oder episodes

  • Dr. Bogomila Kravos, izjemna kronistka in raziskovalka gledališča
    Dr. Bogomila Kravos, letošnja prejemnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, je ena redkih, ki načrtno raziskuje, beleži, zapisuje, interpretira, presoja in tako ohranja zgodovinski spomin na gledališko in kulturno umetniško življenje Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Z njo se je pogovarjal Alen Jelen.
    47 min
  • Avtorski projekt Anhovo
    »Uprizoritev Anhovo je veliko več kot le gledališka predstava. Je pogumna družbena gesta, ki je nastala kot spoj poglobljenega terenskega raziskovanja, strokovne natančnosti, umetniške odgovornosti in angažiranega naboja.« Tako med drugim beremo v utemeljitvi nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta, žirija 61. festivala Borštnikovo srečanje pa je med drugim zapisala: »Dokumentarno dramsko besedilo uprizoritve Anhovo prek fragmentacije in ponavljanja predstavi tragično usodo skupnosti iz spodnje Soške doline. V prepričljivem prepletu pričevanj, dokumentarnega gradiva in statističnih podatkov vzpostavlja trden spoj med raziskovanjem dejanskih zgodb ter njihovim umetniškim posredovanjem.« Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so podelili Žigu Divjaku, Katarini Morano, Jasmini Jerant in Moniki Weiss. O predstavi Anhovo, avtorskem projektu Žige Divjaka in Katarine Morano v sodelovanju z igralkami in igralci Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica ter soustvarjalkama besedila in odrsko-scenske celote, smo se pogovarjali z režiserjem Žigom Divjakom.
    40 min
  • Iskanje in definiranje lepote, razstava ob 10. obletnici slovesa režiserja Tomaža Pandurja
    Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu.
    Razstava Iskanje in definiranje lepote z gledališko fotografijo in drugim arhivskim gradivom predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor med letoma 1989–1996. Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti.
    K pogovoru o opusu Tomaža Pandurja in pričujoči razstavi smo povabili režiserko Livio Pandur in dramaturginjo Tanjo Lužar. Vabimo vas k poslušanju!
    55 min
  • Dramatika Urše Majcen: Ljubezen je zver s tremi glavami in na sredini je zrasla smrt
    Mlada slovenska avtorica Urša Majcen je pred kratkim pri založbi Goga izdala zbirko dramskih besedil z naslovom Vaje z ribo; pred tem je leta 2021 izšel njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom ekosistem tišine, dve leti kasneje pa tiskana izdaja dramskega besedila Zgodba o bakrenem kralju. Njen ustvarjalni opus se razteza med poezijo, dramatiko, filmom in performativnimi umetnostmi, zato je pogovor priložnost za vpogled v različne plasti ustvarjanja dramaturginje, dramatičarke, pesnice pa tudi scenaristke in multimedijske performerke.
    38 min
  • Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt (SNG Nova Gorica)
    Uprizoritev komične drame o prodaji češnjevega vrta in obubožanih bogataših v ospredje postavlja hrepenenje po kmalu izgubljenem in hrepenečo izgubljenost v svetu, ki se neprekinjeno spreminja. V svetu, ki se neustavljivo spreminja, Čehovovi liki vztrajajo med hrepenenjem po preteklosti in upanjem, da bi bilo prihodnost še mogoče preoblikovati – kljub temu, da je češnjev vrt neogibno zapisan propadu.
    Avtorica priredbe in režiserka: Tamara Damjanović
    Prevajalec: Milan Jesih
    Prevajalka iz hrvaščine: Mojca Marič
    Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
    Lektorici: Anja Pišot, Klasja Kovačič
    Scenografinja in kostumografinja: Marita Ćopo
    Avtorica glasbe in oblikovalka zvoka: Katarina Ranković
    Učitelj harmonike in korepetitor: David Šuligoj
    Oblikovalca artističnih točk: Ravil Sultanov, Natalia Sultanova
    Oblikovalca scenskih elementov: Branko Drekonja, Gorazd Prinčič
    Oblikovalec svetlobe: Luka Matić
    Oblikovalec zvoka: Jure Mavrič
    Igrajo: Helena Peršuh, Lara Fortuna, Arna Hadžialjević, Miha Nemec, Žiga Udir, Jure Kopušar, Gorazd Jakomini, Medea Novak, Peter Harl, Urška Taufer, Iztok Mlakar, Blaž Valič, Ana Facchini
    2 min
  • Kaja Novosel o selekciji letošnjega 61. Borštnikovega srečanja
    V današnji oddaji gostimo Kajo Novosel, selektorico letošnjega 61. Borštnikovega srečanja, enega najpomembnejših gledaliških festivalov, ki bo od 8.-21. julija popestril dogajanje v Mariboru. S selektorico načenjamo vprašanja o tem, kako se pri selekciji odražajo bistvene vsebine, dramaturška natančnost, režijska premišljenost, kakovostna izvedba pa tudi skrb za občinstvo. Vabljeni k poslušanju!
    39 min
  • »A cilja ni in človek se ne more ustaviti, da bi pomislil« Srečko Kosovel v gledaliških uprizoritvah
    »Mislim, da smo na poezijo Srečka Kosovela zaradi njene neskončne etike in neskončne lepote lahko neskončno ponosni. Če bi si vsako jutro prebrali en Kons, bi bila konstrukcija tega dne mnogo boljša,« je leta 2014 dejal režiser Matjaž Berger. Izjemnemu slovenskem pesniku, čigar 100-letnico smrti obeležujemo 27. maja in skozi vse leto 2026, se je posvetil v različnih uprizoritvah. Kosovelova misel je navdihnila tudi druge gledališke ustvarjalce; v zadnjem desetletju in pol se je zanimanje zanj opazno razmahnilo med vsemi generacijami gledaliških umetnikov. Na kakšne načine so se na odru manifestirale njegove pesniške podobe, kako so zadoneli njegovi prodorni zvoki - o tem in mestu, ki ga ima Kosovel na zemljevidu slovenske umetniške scene spregovorimo v oddaji, ki smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. Vabimo vas k poslušanju!
    50 min
  • Mattia Cason, novi umetniški vodja sodobnega plesnega ansambla En-Knap
    Aprila smo na odru Španskih borcev videli premieri dveh predstav pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa, vsaka na svoj način sta tematizirali vzpostavljanje in razkrajanje identitete skozi telo in gibanje. Šlo je za predstavi Na začetku grške koreografinje Ermire Goro ter delo Povratek francoskega koreografa Smaïla Kanoutéja. Plesni diptih je hkrati tudi prvi projekt Mattie Casona, plesalca in koreografa, ki je pred kratkim postal novi umetniški vodja plesnega ansambla En-Knap.
    26 min
  • "Pri ustvarjanju se moraš spustiti zelo daleč v svoji domišljiji." Barbara Stupica
    Na slovesnosti ob začetku 56. Tedna slovenske drame je vsakoletne nagrade za igralske in neigralske dosežke podelilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado “Polde Bibič” za življenjsko delo je prejela Barbara Stupica,
    »Opus Barbare Stupice je raznolik in obsežen. Njeni začetki delovanja v gledaliških hišah segajo v čas konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in v dobrih tridesetih letih sodelovanja z različnimi umetniškimi ustvarjalci se je v garderobah, depojih, delavnicah, hodnikih zbralo veliko lutk, kostumov in drugih rekvizitov, ki pričajo o pestrosti kreativnega duha avtorice. Barbara Stupica je snovalka lutk, ilustratorka, kostumografinja, scenografka; sodeluje pri nastajanju predstav za najmlajše in odrasle. Njene stvaritve so lahko zelo majhne, v obliki namiznih lutk ali senčnega gledališča, in velike ali zelo velike, v funkciji scenskih postavitev in kostumov za animatorje ali igralce. Sama poudarja, da ji je zelo blizu vizualna estetika zgodovinskih slogovnih obdobij baroka in rokokoja ter v smehu doda: "ultra kič". Vstopiti v zagonetni labirint Barbare Stupice pomeni biti povabljen (ali zvabljen) v "zajčjo luknjo" ali v "hišo za ogledalom", kjer kraljuje domišljija«, je med drugim zapisala Dr. Nataša Smolič v katalogu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2021, kjer so Barbaro Stupico izpostavili kot osrednjo likovnico bienala. V svoji karieri je zelo intenzivno sodelovala z Vitom Tauferjem, Matjažem Pograjcem, Ivanom Peterneljem in Barbaro Hieng Samobor, Jako Ivancem, Ivano Djilas, Matjažem Faričem in Iztokom Kovačem. Predvsem v Slovenskem mladinskem gledališču in Lutkovnem gledališču Ljubljana je od leta 1989 pustila neizbrisljiv pečat. Barbara Stupica je tudi prejemnica več Borštnikovih nagrad za kostumografijo in scenografijo ter nagrad na festivalih zunaj Slovenije.
    O njenem visokem umetniškem kredu pričajo tudi oddaje, v katerih smo umetnico gostili pred nekaj leti in smo jih za danes pripravili v radijski kolaž. Ta naj prikaže njen odnos do gledališke materije, ki se je posveča, njeno iskateljsko in drzno žilico, ki jo vsakič znova spodbuja k preizkušanju novih in neznanih poti, strokovnost in prizadevanja, da se bi njene zamisli uresničile čim bolj avtentično in v popolnosti. Vabimo vas, da prisluhnete Barbari Stupici.
    42 min
  • Dramaturginja Maja Borin je prejemnica nagrade Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije
    Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
    36 min

About Oder

From the publisher's feed

Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši…

More shows like Oder

Kdo smo? by RTVSLO – Ars

Kdo smo?

0 Listeners