Ars aktualno

Ars aktualno

Download on the App Store

Ars aktualno episodes

  • Avstrija v fokusu, vampirska komedija, psihološka drama in še kaj na 37. Liffu
    Program 37. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe zaradi svoje obsežnosti narekuje, da izluščimo le nekaj poudarkov. In o čem tokrat: Med drugim je na ogled novi film Andreja Zvjaginceva Minotaver, ki skozi ljubezenski trikotnik razkriva razmere v sodobni Rusiji. V ospredju festivalskega dogajanja so tudi avstrijski filmi, med njimi vampirska komedija Krvava grofica in psihološka drama Vsakič. Film Seks in smrt v najstniškem taboru pa se poigrava s tradicijo klasičnih grozljivk in je neke vrste poklon kulturi VHS videokaset.
    5 min
  • 37. LIFFE - Perspektive 1. del
    Za nagrado vodomec se na Liffu poteguje deset filmov iz tekmovalnega sklopa Perspektive, namenjenega prvim ali drugim filmom režiserk in režiserjev. Tina Poglajen predstavlja prvih pet.
    Prevode bere Ajda Sokler,
    iz oddaje Gremo v kino.
    14 min
  • Radovan Jenko in Ranko Novak sta prejemnika nagrade za življenjsko delo
    Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo letošnja priznanja za življenjsko delo, oblikovalske presežke in dosežke ter mladim ustvarjalcem namenilo tudi priznanja Daljnogled. Nagrado za življenjsko delo Staneta Bernika sta prejela Radovan Jenko in Ranko Novak, častni član društva pa je postal Tomato Košir.
    Radovan Jenko in Ranko Novak, letošnja nagrajenca za življenjsko delo sta v svojem pristopu izrazito različna. Jenka zaznamujejo slikarska linija, ročno narisane črke, presenečenje in humor, Novakovo oblikovanje pa je jasno, čisto in natančno.
    Tako Ranko Novak, ki poudarja, da mora biti vidno sporočilo in ne on kot oblikovalec. Oblikoval je številne tiskovine in kataloge, prepoznaven je po svojih celostnih podobah – denimo za Mestno galerijo Ljubljana, kot likovni urednik pa je prenovil Delo in pozneje še Dnevnik. Tudi ustvarjanje Radovana Jenka je raznoliko – med drugim je podpisal ovitke za zgoščenke in naslovnice za knjige, najbolj prepoznaven pa je morda po plakatih. Njegove rešitve zahtevajo poglobljen pogled gledalca, ki je pogosto nagrajen z nepričakovanim.
    Njuna opusa tako kažeta, kako različne so lahko poti do dobre oblikovalske rešitve in da zanjo ni enotnega recepta. To sta kot profesorja na ALUO prenašala na mlajše generacije – in priznanja DOS kažejo, da je oblikovanje tudi med mlajšimi v dobri formi.
    2 min
  • Poslovil se je akademik Matjaž Kmecl
    V 93 letu starosti je umrl akademik Matjaž Kmecl - slovenist, literarni zgodovinar in politik, ki je pomembno vplival na slovensko kulturno in družbeno življenje. Kot univerzitetni profesor se je ukvarjal predvsem s slovensko književnostjo 19. stoletja in literarno teorijo. Matjaž Kmecl ne velja le za eno osrednjih osebnosti slovenistike, temveč je pomembno zaznamoval tudi našo politiko – med drugim kot član predsedstva Republike Slovenije v času osamosvajanja države. Pri tem je prav kulturo razumel kot pomemben temelj skupnostne identitete. Njegova akademska pot je bila tesno povezana s Filozofsko fakulteto, kjer je veljal za karizmatičnega profesorja, nekaj let pa deloval tudi kot dekan. S priročniki, kot sta Mala literarna teorija in Novela v literarni teoriji, je vplival na poučevanje literature in naš odnos do nje. Znani sta njegovi strokovni monografiji Rojstvo slovenskega romana in Od pridige do kriminalke o razvoju slovenske pripovedne proze, preučeval je koroško literaturo, uveljavil pa se je tudi kot dramatik, pisatelj in esejist. Njegovo večplastnost odražajo tudi nagrade – med drugim je prejel Župančičevo in Pretnarjevo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanu suverenosti Slovenije. Bil je človek mnogih zanimanj – med drugim ljubitelj gora in, morda presenetljivo žlahtnitelj slovenskih vrtnic sorte Prešeren in Trubar. A ključna zanj je bila literatura - ob devetdesetem rojstnem dnevu je za AirBeletrino povedal, da ga knjige še vedno spremljajo. "Saj veste, tudi šuštar dela čevlje do smrti," je pristavil. Književnost je tako ostala njegova življenjska spremljevalka – kot predmet raziskovanja, ustvarjanja in branja.
    2 min
  • Ljubiša Samardžić - kratka retrospektiva s filmi velikega jugoslovanskega igralca v Slovenski kinoteki
    Ljubiša Samardžić je bil eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih igralcev jugoslovanske kinematografije. V več kot pet desetletij dolgi karieri je nastopil v številnih filmih in televizijskih serijah, od partizanskih spektaklov in priljubljenih komedij do modernističnih avtorskih del. Rodil se je leta 1936 v Skopju, mednarodno priznanje pa mu je prinesla vloga v filmu Jutro Puriše Đorđevića, za katero je leta 1967 na Beneškem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega igralca. Pomembno mesto v njegovi zgodnji filmografiji ima tudi slovenski film Peščeni grad Boštjana Hladnika. Čeprav se je v kolektivni spomin zapisal predvsem kot karizmatični junak popularnega jugoslovanskega filma, je sodeloval tudi z nekaterimi najpomembnejšimi režiserji jugoslovanskega filmskega modernizma. Ob 90. obletnici njegovega rojstva mu Slovenska kinoteka posveča tridnevni Fokus, v katerem bodo od danes do nedelje prikazali pet filmov. O Samardžićevi igralski zapuščini in izboru filmov razlaga Igor Prassel, sourednik filmskega programa v Slovenski kinoteki.
    Iz oddaje Gremo v kino.
    9 min
  • Kinodvorova Noč grozljivk odraža odlično leto žanrskega filma
    Noči čarovnic se tradicionalno pridružuje Noč grozljivk v Kinodvoru. Letošnje leto je bilo za ta žanr posebej plodovito – tako po število odmevnih naslovov kot njihovi kritiški sprejetosti. Kurator Marcel Štefančič, jr., je torej imel pred sabo široko paleto, a na koncu se je moral omejiti na pet filmov, ki jih bodo v eni noči groze nizali do jutranjega svita: Krik, Hokum, Izhod št. 8, Levitik in Otrok noči. Noč grozljivk letos prihaja z odgovori na vprašanja, ki si jih nihče ne upa zastaviti, pravi. Z njim se je srečal Žiga Bratoš.
    In kaj še prinaša noč čarovnic v kinematografih? V kinu Bežigrad ob 20. uri Kubrickova klasika Izžarevanje. V Domžalah ob 20.30 Nevidno zlo, sledi že omenjena Backrooms: Brez izhoda. Nevidno zlo bo postalo vidno tudi v Mestnem kinu Ptuj, še prej Obsedenost in še prej, za mlajše, Pošastka Mia. Grozljivke bodo vrteli tudi v Cineplexxih po Sloveniji in še kje.
    8 min
  • Hotel Alkohol ni film o alkoholu, temveč ljudeh, ki v naših očeh niso uspešni
    Nocoj ob 19. uri se v Odiseji obeta premiera novega slovenskega filma, ki že v svojem naslovu namigne na osrednjo témo. Pa vendar je, kot nam bo zaupal režiser Jan Cvitkovič, bistvo sporočila nekje drugje. Črna komedija Hotel Alkohol je na 39. Festivalu Slovenskega filma v Portorožu Gregorju Bakoviću prinesla nagrado za najboljšo glavno moško vlogo. Prelevil se je v lik alkoholika Baka, ki se končno odpravi na zdravljenje odvisnosti. V psihiatrični bolnišnici spozna narkomanko Medeo in psihiatričnega pacienta Draga, igrata ju Drago Milinović in Medea Novak. Hladen in nepopustljiv ostarel zdravnik organizira bolnišnično ''olimpijado'' iger, kot sta šah in metanje na koš, zmagovalno ekipo pa čaka potovanje na morje. Ekipa naših treh junakov žal ne uspe zmagati, a na morje se vseeno odpravi, na svojo pest. Potem pa se marsikaj zelo zaplete. Z režiserjem Janom Cvitkovičem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
    5 min

About Ars aktualno

From the publisher's feed

Informativni prispevki iz področja kulture