V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.

Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom  Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.

Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.

Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.

Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.

V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.

V Hrastniku se je končal festival delavskega filma Kamerat. Organizatorje je že pred petimi leti navdihnila stavka delavcev v Hrastniku leta 1934; ti so zahtevali in si izborili boljše pogoje dela, Kamerat pa zdaj vsako leto poteka ob obletnici stavke. Letos so prikazali 30 filmov, ki obravnavajo temne plati delavstva, boj in pravice delavcev. Ker je dogajanje umeščeno v kraj s tradicionalno rudarsko in steklarsko delavsko kulturo, se projekcije filmov odvijajo na svojevrstnih lokacijah – tudi v rudniški jami, kompresorski postaji in letos prvič tudi na odprtem prizorišču – platoju pri rudniškem jašku.

Fotografska dokumentacija kriznih žarišč po svetu je ena izmed zvrsti novinarskega poročanja s terena. S tem se ukvarja mednarodno uveljavljen italijanski fotoreporter Paolo Pellegrin, ki se v Galeriji Jakopič v Ljubljani predstavlja s svojo novo razstavo z naslovom Antologija. Na tej si lahko ogledamo dela zadnjih trideset let njegovega delovanja. Rdeča nit so vojne, razdejanje, ki ga puščajo za seboj, in posledice podnebnih sprememb.

Nasilje v družini je tema, o kateri v javnosti vse pogosteje govorimo, redkeje pa o tem spregovorijo žrtve, kakršna je Evelin, glavna protagonistka romana September. Avtorico Ano Schnabl je Vlado Motnikar ujel takoj po tem, ko je prižgala kresni ogenj.