Razkošje v glavi

Večina ga bolj kot smučarskega skakalca pozna kot trenerja zlate generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Robert Hrgota je po dveh letih na mestu pomočnika glavnega trenerja decembra 2020 postal glavni trener slovenske moške skakalne A-reprezentance. Star je bil nekaj čez 30 let, kar pomeni je bil najmlajši trener na tem mestu in po letošnjem podpisu nove pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije ostaja na tem položaju. Zakaj uživa zaupanje športnikov in občudovanje športne javnosti? Kako mu – vsaj na televiziji – uspe ohraniti miren izraz, ne glede na to, kaj se dogaja okoli njega? In kako ga je kot otroka sploh zaneslo v smučarske skoke? Robert Hrgota je bil gost oddaje Razkošje v glavi.

Simona Muršec je predsednica društva Parada ponosa. Na tem mestu je že več kot 10 let. Je diplomantka mednarodnih odnosov, usposabljala pa se je tudi preko programov Sveta Evrope, kjer je pridobila certifikat nacionalne trenerke za učenje za človekove pravice. Je avtorica več priročnikov in publikacij za mladinske delavke in delavce ter trenerke in trenerje. Simona Muršec je dolgoletna aktivistka za človekove pravice in pravice marginaliziranih skupin ter se ukvarja s socialnim vključevanjem depriviligiranih. V oddaji Razkošje v glavi jo je ob mesecu ponosa gostil Miha Žorž.

Eva Strmljan Kreslin je ustanoviteljica in direktorica javnega zavoda Mala ulica Center za otroke in družine v Ljubljani. Tam se lahko srečujejo starši z majhnimi otroki, si izmenjujejo izkušnje, se podpirajo pri različnih izzivih starševstva in si pomagajo pri skrbi za otroke. Mala ulica je nastala tudi kot odgovor na konkretno potrebo po prostoru, ki bi ženske razbremenil občutka socialne izoliranosti, stisk in osamljenosti v zgodnjem obdobju materinstva. O začetkih Male ulice in izzivih sodobnega starševstva je Eva Strmljan Kreslin spregovorila v pogovoru z voditeljico oddaje Tito Mayer.

»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako pomembne so razne nominacije in nagrade za delo pisatelja – o vsem tem je Maša Ogrizek več povedala v pogovoru s Tadejo Bizilj v oddaji Razkošje v glavi.

Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu. Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.

Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč.

Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.

April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.

Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Foto: Osebni arhiv