Pod pokrovko

Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.

Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.

Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti.

Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.

Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.

Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo sladkor v kisline, pline ali alkohol. Fermentirana zelenjava ima izrazit okus in poseben vonj. Fermentiramo lahko korenček, rdečo peso, brokoli, tudi bučke, zelje in repo, pa cvetačo, stročji fižol, redkvice. 

Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.

Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.

Tradicionalni mehiški grižljaj ali dva, ulična hrana, ki se je z roko in ima svoj čustvenček - vse to je taco. Osnova je domača (koruzna) tortilja, nadev je mesni, ribji ali zelenjavi, čez je polita omaka iz čilija. Tako preprosto. A postanek v tradicionalni taqueriji je veliko več kot le hiter obrok ulične hrane. Je pravi družabni dogodek, ki obiskovalcu odstira mehiško kulturo in kulinariko. Sogovornika: Til Pleterski in Klemen Ptičak