Prvaki tedna

Sinoči so podelili nagrade za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Podeljene so bile Zoisove in Puhove nagrade. Jutri bomo obeležili drugi slovenski dan znanosti. Univerza Stanford vsako leto objavi lestvico 2 % najbolj vplivnih znanstvenikov na svetu; že drugo leto zapored se je nanjo uvrstil tudi prof. dr. Igor Škrjanc, ki je vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju inteligentnih sistemov ter eden od začetnikov in vodilnih raziskovalcev na svetu na področju t. i. samorazvijajočih se sistemov. Pred časom je pomenljivo dejal: »Digitalizacija in avtomatizacija zmanjšujeta število zmagovalcev in tisti, ki bodo preživeli digitalizacijo, bodo lahko samo še bolj uspešni. Drugih pa enostavno ne bo več.« Kako in kje se bodo odražale največje spremembe, ki jih bomo zaradi avtomatizacije, avtonomnih sistemov in umetne inteligence občutili v vsakdanjem življenju? Koliko človeškega nadzora moramo ohraniti? Ali obstaja povezava med zelenim prehodom, obvladovanjem podnebnih sprememb in umetno inteligenco? Prof. dr. Igor Škrjanc, ki je pred tremi leti prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke, je gost Prvakov tedna.

Ali je glasbeno okolje primarne družine za nekoga, ki ima ob tem tudi glasbene gene, dober inkubator, ki omogoča hitrejši in uspešnejši glasbeni razvoj?

Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da je glasba njegov drugi dom. Violončelo je začel igrati pri petih letih, bobne pa pri desetih. Leta 2009 je diplomiral iz jazzovskih bobnov na konservatoriju v Groningenu, leta 2013 pa magistriral iz komponiranja za film na Konservatoriju v Amsterdamu. Izpopolnjeval se je tudi v New Yorku.

Kristijan Krajnčan je bobnar, violončelist, skladatelj, improvizator ter filmski režiser in scenarist. Poseben je predvsem po tem, da klasično in jazzovsko glasbo ter improvizacijske pristope povezuje s filmom, plesom, mitologijo in slovenskim ljudskim izročilom. Njegov slog je težko omejiti na eno samo zvrst. Zanj so značilni izrazita ritmičnost, improvizacija, atmosferičnost in pripovedna zasnova.

Že kot otrok je z dedkovo kamero VHS snemal prve filme, zato glasba in film pri njem nista ločeni karieri, temveč dve plati istega ustvarjanja.

Jutri bo v Festivalni dvorani na Bledu premierno izvedeno njegovo delo z naslovom Zemlja in sol. Gre za ljudsko suito za godala, tolkala, etno glasbenike in elektroniko, ki je nastala ob 60-letnici radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Prvem programu Radia Slovenija.

Naslov je povezal z dvema simboloma. Zemljo razume kot simbol prvinskosti in človeške končnosti, sol pa kot eno glavnih sestavin alkimije oziroma preobrazbe nas samih in našega pogleda na svet.

Kristijan Krajnčan je prvi sin, ki je po očetu prišel v Prvake tedna.

Na prvih straneh biografije gosta tokratne epizode Prvakov tedna lahko preberemo, da je kot vrhunski športnik na največjih tekmovanjih osvojil 50 medalj. Dvakratni olimpijski, štirikratni svetovni in desetkratni evropski prvak na konju z ročaji je veljal za »prvega konjenika in poslednjega romantika«.

Lahko bi se zgodilo, da bi postal baletnik, vleklo pa ga je tudi na smučišča in nogometne zelenice. Odločil se je za gimnastiko in postal »bog na konju«, kot so ga poimenovali Japonci. Študij na pravni fakulteti je že med športno kariero nadgradil z uspešno opravljenim pravosodnim izpitom, po seskoku s konja pa se je posvetil odvetništvu.

Je eden od soustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, bil pa je tudi ambasador za šport, strpnost in fair play. Miroslav Cerar starejši pravi, da je šport šola lepega vedenja in da je bil vse življenje zahteven do sebe. Pomenljivo poudari: »Nisem bil osredotočen le na rezultat. Želel sem biti čim boljši, se kultivirati, da bi bil močnejši, spretnejši ... Nisem si želel zmagati za vsako ceno.«

Kljub temu ali pa prav zato je spisal zgodbo o uspehu. Vsak dan »zrači svoje misli in telo«, tik pred 87. rojstnim dnevom pa je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Danes se bo s podelitvijo nagrade za ekonomijo zaključil teden Nobelovih nagrad. Vsako leto kot tretjo v nizu podelijo nagrado za kemijo. V novo epizodo Prvakov tedna prihaja prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta Ljubljana, ki letos obeležuje 80 letnico delovanja in je stičišče vrhunskega znanja, radovednosti in vizije ter kraj, kjer nastaja prihodnost – molekula za molekulo, ideja za idejo. Kam se v mednarodnem prostoru uvršča Kemijski inštitut,? Kako sodeluje z industrijo, z gospodarstvom, in kako se znanje prenaša iz laboratorija na trg? Kako prof. dr. Anderluh ocenjuje financiranje znanosti v Sloveniji? Kako bo umetna inteligenca spremenila, vplivala na raziskave na Kemijskem inštitutu? Zakaj sta za prof. dr. Anderluha pomembni struktura in orientacija?

Radio Slovenija bo konec tega meseca dopolnil 98 let. Kako se javni radio znajde v konkurenci številnih komercialnih radijskih postaj, pretočnih vsebin in platform, ki ponujajo skoraj vse po načelu »tukaj in zdaj«? Kako se spreminjajo navade poslušanja radia? Ali podkasti radio dopolnjujejo ali mu jemljejo poslušalce? Kje je meja, do katere lahko javni servis varčuje, ne da bi okrnil svoje poslanstvo? Kako ohranjati zaupanje poslušalcev v času polarizacije in napadov na klasične medije? Ali javni radio pozna in sledi željam in potrebam poslušalstva? Kakšen je položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi javnimi radii? Gost nove epizode Prvakov tedna je direktor Radia Slovenija in podpredsednik Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze Mirko Štular.

5. Avdiofestival se bo danes odvijal v ljubljanski Cukrarni, za njenimi nekoč vlažnimi zidovi pa se je rodila slovenska moderna. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je povezan tudi z bolj oddaljenimi literarnimi svetovi. Ko je prvič prebral delo O latinskem jeziku Marka Terencija Varona, je vedel, da je jezikoslovje služba zanj.

Je soustvarjalec Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, avtor epohalnega dela z naslovom Stati inu obstati, v katerem je podrobno predstavljenih prvih 50 slovenskih knjig. Je jezikoslovec in literarni zgodovinar ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Javnost ga najbolje pozna kot urednika in pobudnika spletnih portalov Fran, Franček in Franja.

Obožuje latinščino, piše kolumne in eseje, za zbirko z naslovom KA pa je bil med letošnjimi nominiranci za Rožančevo nagrado. Poudarja, da se slovenščina »uspešno spopada« z angleščino, a da je potrebna redna »telovadba«.

Kako se slovenščina znajde v družbi umetne inteligence? Ali pohod novih tehnologij, med katerimi je tudi radijcem dobro znani format podkasta, prinaša obrat od pisane h govorjeni besedi? Ali drži, da se med jeziki modeli razmišljanja usodno razlikujejo? Ali je resno mislil, ko je nekoč dejal, da bi s seboj na samotni otok raje kot knjigo vzel glasbeni album?

Doktor Kozma Ahačič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pred šestimi desetletji v Kranju pripravljal in urejal šolsko glasilo Plamenica. Takrat je tudi dobil nadimek Plamen. Pozneje je ustanovil konceptualistično skupino OHO. Poleg Tomaža Šalamuna velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske pesniške neoavantgarde 70. let 20. stoletja.

Ampak poezija je samo ena izmed postaj ali, če hočete, eden od ustvarjalnih otokov v njegovem življenju. Pravnik, pisatelj, esejist, pesnik, ornitolog in zagovornik narave. Doslej je izdal že več kot 50 knjižnih naslovov, njegov opus pa tvorijo proza, poezija, eseji, poljudnoznanstvena dela, otroške slikanice in radijske igre. Je eden od treh ustanoviteljev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada za prozo, leta 2020 Zlatnik poezije, po novem pa ima tudi dve Rožančevi nagradi. V obrazložitvi letošnje nagrade je žirija Esej o otoku označila kot izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra. Z izjemno erudicijo in pretanjenim pesniškim jezikom po mnenju žirije raziskuje otoke ne le kot geografske pojave, temveč kot globoke psihogeografske in intimne prostore človeške duše.

Pred časom smo si zapomnili njegovo misel: »Lepota reke je v tem, da prestopa bregove.«

Minuli konec tedna je za Esej o otoku drugič prejel Rožančevo nagrado, danes pa je prvič gost oddaje Prvaki tedna.

Nova televizijska nadaljevanka Trezor je napeta mešanica kriminalke, psihološkega trilerja in drame, ki skozi zgodbo o ropu odpira tudi vprašanja družbene neenakosti, moči in odgovornosti.

Nadaljevanko je zasnoval in režiral Matevž Luzar, eden vidnejših slovenskih filmskih in televizijskih ustvarjalcev. Za svoje dosedanje delo je prejel 32 nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada. Nase je opozoril že s študentskim filmom Vučko in nato s celovečernim prvencem Srečen za umret. Film Orkester, ki je prejel Vesno za najboljši film in bil tudi slovenski kandidat za oskarja, je nastajal sedem let. Z ekranizacijo Golobovega Jezera je v slovensko televizijsko produkcijo prinesel estetiko skandinavskih noir kriminalk.

Ob predstavitvi Trezorja je zastavil zanimivo vprašanje: »Ali je bolj kriv tisti, ki trezor oropa, ali tisti, ki polni sefe?« Kaj je Matevžu Luzarju dal študij teologije, preden je vpisal režijo na AGRFT? Ali je kot ljubiteljski šahist vedno dve potezi pred svojo filmsko ekipo? Ali bo nekoč posnel zgodbo o slovenski smučarski evforiji v 80. letih, nekakšni uverturi v slovensko osamosvojitev? In ali še vedno misli, da vztrajanje v coni udobja pomeni umetniško smrt?

Ali zadnji dve desetletji živimo v obdobju permanentnih kriz? Je čas, ki ga živimo, mogoče primerjati z nočno moro, ko gre iz slabega na slabše, ko nočni mori ni konca, situacije se ponavljajo, mi pa iz tega kroga ne moremo izstopiti?

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je dr. Peter Klepec, filozof, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redni profesor filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku. Poznamo ga kot urednika uspešnih filozofskih čitank, ureja pa tudi revijo Problemi. Je tudi avtor odmevnih knjig; izpostavimo zgolj naslova zadnjih dveh: Časi nočne more in Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2.

Ali lahko demokracija sploh deluje, če državljani ne živijo več v istem simbolnem in informacijskem svetu? Kaj pomeni nov tip gospodarja, ki ga dr. Klepec poimenuje »utrgani gospodar«? Zakaj politika ne govori o krizi sistema, o krizi kapitalizma, pač pa o slabostih posameznika ali kolektiva v smislu, da nismo dovolj konkurenčni, ustvarjalni, reformirani, prilagojeni trgu …? Zakaj napadi na različne institucije in pozivi k njihovemu ignoriranju postajajo del nove normalnosti? Ali je drugačen svet mogoč? Ali je zdaj čas za razpravo o alternativah obstoječemu?

Končujejo se poletne šolske počitnice, marsikateri učenec ali dijak si jih bo zapomnil po odlični taborniški izkušnji. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo na prvi šolski dan odšel v novo službo – postal bo načelnik Zveze tabornikov Slovenije.

A pojdimo po vrsti. Če bi imeli na voljo zgolj eno besedo za njegov opis, bi bila najprimernejša beseda prostovoljec. Nekoč dijak Gimnazije Vič, pozneje študent Pravne fakultete v Ljubljani, je gasilec postal iz radovednosti in po naključju, a kmalu ugotovil, da je to zanj prava stvar. Že več kot 20 let je Močvirski tulipan – tako se namreč imenuje taborniški rod, ki mu pripada.

Iz njegovega življenja lahko izluščimo še eno zanimivost – v delovnih skupinah in ekipah je po navadi najmlajši član. Njegovo delo je opaženo in že večkrat nagrajeno. Leta 2018 je prejel priznanje »Prostovoljec leta«, ki ga podeljuje Mladinski svet Slovenije. Lani so mu podelili bronasti znak Civilne zaščite.

O taborništvu, ki je pri nas prisotno že več kot 100 let, o učenju za življenje, aktivnem državljanstvu, prostovoljstvu in uresničevanju strategije taborništva se bomo pogovarjali v naslednji šolski uri.

Pred kratkim je prvič stopil na vrh Triglava, danes pa prvič v Prvakih tedna: Urban Lečnik Spaić, novi načelnik Zveze tabornikov Slovenije.