Na pogovor v Prvake tedna prihaja gost, za katerim je izjemno delaven in slovesen teden. Minuli torek so na gala prireditvi Poletna noč njegove največje brezčasne uspešnice ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija zapeli drugi pevci in pevke. V soboto zvečer je na jubilejnih 45. Melodijah morja in sonca predstavil skladbo Naj morje naju ljubi, ob tem pa prejel še nagrado za življenjsko delo – nagrado MMS Legenda.

Besedo legenda velja v njegovi družbi uporabljati previdno, saj pravi: »Bodi legenda, ko te več ni, ne pa živa legenda.« Dodajmo nekaj osupljivih podatkov: do zdaj je odpel približno 10.000 koncertov doma in po svetu, izdal več kot 45 samostojnih albumov, posnel okoli 45 albumov z New Swing Quartetom in več kot 30 albumov z Alpskim kvintetom. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5.000 skladbah. Nastopil je z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Bobby McFerrin, Mercer Ellington in B. B. King. Pri trinajstih letih je zmagal na festivalu za mlade pevce v San Remu. Star komaj petnajst let je že prepeval »30 let«, stal na peronu in čakal, da vlak pripelje njo, dekle črnih las – ter zmagal na Slovenski popevki. Slavni Beatle, sir Paul McCartney, mu je dal bianko menico, da lahko naredi priredbo katere koli izmed njegovih skladb. Ob tem je velik občudovalec Elvisa Presleyja. V začetku leta je dopolnil okroglih 70 let. Bolj kot oziranje v preteklost mu je pri srcu pogled v prihodnost. Pripravlja projekt Rapsodija devet, z nastopi predstavlja še projekt Zlati portret, za jesen pa načrtuje trojni koncertni večer. V življenju sledi načelu: »Če se pretvarjaš, da si nekaj, kar nisi, iz tega ne bo nič.« Gospod Oto Pestner.

Če bi imeli na voljo le nekaj besed za predstavitev gostje tokratne epizode Prvakov tedna, bi dejali, da je vse njeno življenje prepleteno z glasbo. Njen dedek je nastopil na prvi ediciji Jazz festivala Ljubljana, ki je takrat potekal na Bledu, ona je dobrih šest desetletji pozneje umetniška vodja festivala jazza z eno najdaljših tradicij v Evropi. Po izobrazbi je diplomirana kulturologinja. Več kot dve desetletji je bila novinarka kulturne redakcije časnika Delo, poznamo jo kot izvrstno glasbeno publicistko. Leta 2014 se je kot scenaristka in režiserka podpisala pod kratki film Čas za improvizacijo, ki pripoveduje zgodbe mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Filmsko ustvarjanje postane manj presenetljiv podatek v njenem življenjepisu, le spomnimo, da je novinarsko poleg glasbe pisala tudi o filmu in med drugim spremljala festivale od Berlina do Benetk, od Cannesa do Sarajeva. Prepričana je, da je kultura zavezana, da se odziva na družbena dogajanja. Zadnji dve leti je je vodja programa jazza in glasb sveta ter pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. Kljub temu, da je zdaj v drugačni službi, na svet še vedno gleda skozi oči novinarke, saj je prepričana, da novinarstvo ni samo služba, ampak je poklicanost. Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? Kako je živeti z glasbo, ki ti poboža dušo in te boksne v želodec? Od 1. do 4. julija bo že 67. potekal Jazz festival Ljubljana,. Dva dni prej se je v Prvakih tedna uglasila Tina Lešničar, umetniška vodja festivala.

Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.

Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Na srečo je ostal zapisan in predan glasbi. Lani junija je bila glasbena prireditev Poletna noč, ki jo navdihuje tradicija slovenske popevke, posvečena ustvarjalnemu opusu Janeza Bončine Benča.

Gost ene izmed lanskih septembrskih epizod Prvakov tedna je bil Miha Lampreht. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitični redakciji. Osem let pozneje odide za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najbolj intenzivnega novinarskega stresnega testa. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Lani je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko politična visokooktanska kriminalka. Miha Lampreht je po osnovni izobrazbi pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent.

Na državni praznik – dan Primoža Trubarja – bomo v Prvakih tedna spoznavali sodobne slovenske literarne tokove.

Nina Dragičević je doktorica sociologije, pesnica, pisateljica, esejistka in skladateljica.

Leta 2014 je izdala prvenec – pesniško zbirko Kdo ima druge skrbi. Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Njena pesniška zbirka Ljubav reče greva je prejela Župančičevo nagrado. Za intrigantno študijo, ki je tudi njena doktorska disertacija, z naslovom Kako zveni oblast? je prejela svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke. Kako zvenijo razmerja moči v slovenski sodobni družbi? Ali znamo ozaveščeno poslušati? Zakaj je nujno, da se ljudje aktiviramo in povezujemo v politične skupnosti? Doktorica Nina Dragičević je nedavno prejela Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta. Žirijo je prepričala s hibridno zbirko Nemogoče, v kateri odpre premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. To je povod; vzroki za gostovanje Nine Dragičević v Prvakih tedna pa so veliko globlji.

Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da si bo na pragu letošnjega poletnega solsticija Borštnikov prstan nadel gledališki igralec Aleš Valič. Z igro se je prvič srečal v Pionirskem domu, ko je obiskoval gledališki in lutkarski krožek. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da je po koncu gimnazije izbiri igralskega poklica edino alternativo predstavljal vpis na igralsko akademijo. Poklicno pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Desetletje in pol je bil član in prvak ljubljanske Drame. Izvrstne igralske kreacije je ustvaril tudi na odru mariborske Drame. Na odrskih deskah tako rekoč vseh slovenskih gledaliških hiš je ustvaril več kot 160 vlog, tem pa je dodal še več kot 40 nastopov v filmih in televizijskih dramah. Ob objavi novice, da bo prejel Borštnikov prstan je v prvem odzivu dejal, da ima srečo, da nikoli ni izgubil veselja do igre. Izjemno delo je opravil tudi v snemalnih studiih nacionalnega radia. Če v iskalnik mediateke naše radijske hiše vpišemo njegovo ime, dobimo nekaj sto zadetkov. Radijske igre za odrasle in otroke, pravljice, interpretacija poezije in proze ustvarjene v svobodi radijske breztelesnosti in z enim najlepših radiofonskih glasov, kar jih premore naš prostor. Pravi, da nenehno išče smisel življenja in včasih se mu zdi, da je zelo blizu. Blizu nam je tudi v ponedeljkovem jutru na Prvem, saj je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je zgodovinar in umetnostni zgodovinar, ki je sprva želel postati dramski igralec. Šest let je stal za katedrom srednje elektrotehniške šole na Vegovi v Ljubljani. Je eden najbolj prepoznavnih obrazov sodobnega slovenskega sindikalizma. Okroglih 30 let je na strani interesov dela v spopadanju z neoliberalnimi tendencami, ki dajejo prednost interesom kapitala. Prepričan je, da je raven socialne države ena od strateških prednosti življenja v Sloveniji. Zakaj ga jezi besedna zveza socialna kapica in na kaj pomisli ob poimenovanju vitka država? Na aprilskem kongresu je bil ponovno izvoljen za predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja, tam so sprejeli tudi resolucijo za socialno in solidarno Slovenijo. Sindikati so prepričani, da intervencijski zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj, zato so na okopih še pred imenovanjem nove vlade. V Prvakih tedna gostimo predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja in državnega svetnika Branimirja Štruklja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil rojen v učiteljski družini. Že od malih nog mu je blizu zborna slovenska pisana in govorjena beseda. Ne preseneča, da se je fant iz Bohinja navdušil nad hribi. Na pragu polnoletnosti je odšel med alpiniste, drugi pol njegovih športnih aktivnosti je predstavljal nogomet. Najprej je študiral ekonomijo, nato je diplomiral še iz novinarstva. Poslušalci nacionalnega radia že 37 let poznajo njegov novinarski glas in izraz. Poročal je o prvih svobodnih volitvah na Madžarskem in Poljskem, o revoluciji na Češkoslovaškem, o padcu berlinskega zidu. Spremljal je jugoslovanska vojna bojišča v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Desetletje njegove novinarske poti predstavlja delo dopisnika v tujini. Štiri leta je bil dopisnik v Beogradu, šest let v ZDA. Tam je bil, ko se je zgodil 11. september. Kako je dobil intervju z ameriškim predsednikom Georgem Bushem, zakaj je zavrnil pogovor s filmskim zvezdnikom Tomom Cruisom? Slovenski bralci ga poznajo kot publicista, ki je na osnovi temeljitega, preiskovalnega novinarstva napisal vrsto odmevnih knjig. Z Blažem Zgago sta ustvarila trilogijo V imenu države, ki govori o trgovini z orožjem v obdobju slovenske osamosvojitve. Pisal je o »prevarani Sloveniji«, v zadnjem času dviguje prah njegovo delo Vsega hudega me brani, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Pravi, da je še marsikaj ostalo neizrečenega in da bo še o marsičem treba pisati. Sredi prejšnjega tedna se je upokojil, na prvi dan novega tedna je gost Prvakov tedna. Matej Šurc.

Za gosta tokratne epizode Prvakov tedna je najljubši citat iz Vojne zvezd: » Look, I am your father.« (Glej, jaz sem tvoj oče). In fotr jih bo kmalu imel 50. Splošno znano je, da je pri 17-tih pustil šolo in košarko ter se posvetil ohlapno rečeno elektronski glasbi. Ko je dobil prvi pravi »sempler«, ga ni bilo več na spregled. Učil se je in raziskoval. Zase pravi, da ni bil super talent in da je vse prigaral z vztrajnostjo. Velja za »fotra« slovenske tehno scene. In še veliko več. Leta 2014 je prejel prestižno nagrado International Dance Music Award v kategoriji najboljši techno/tech house DJ. Od kluba K4 do Ambasade Gavioli, od ljubljanske Šiške do najbolj prestižnih svetovnih odrov elektronske glasbe. Že desetletja ostaja zaželen na najprestižnejših svetovnih festivalih, njegovi samostojni seti so praviloma razprodani. Ustvaril je remixe za številne svetovne in domače zvezde. Le kdo se ne spomni njegovih dobrodelnih Žurov z razlogom? Je eden najbolj uspešnih slovenskih glasbenih ambasadorjev v svetu. Preseneti z izjavo, da vrti glasbo v prvi vrsti za sebe, in ne da bi ugajal drugim. Hkrati pa pove, da včasih uživa tudi v tišini. Kljub temu, da je doma na vseh celinah sveta, je raje na kolesu kot na letalu O upokojitvi ne razmišlja, ob prelomnici skupaj s soborci in imenitnimi gosti pripravlja glasbeno poslastico leta pri nas. Le nekaj dni pred vstopom v klub 50, je gost Prvakov tedna. Ampak brez skrbi- petdeseta bodo zanj zgolj nova trideseta. V jutru na Prvem je z nami DJ, avtor, producent, soustanovitelj več založb Uroš Umek- DJ Umek.

Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.