Košarkarska legenda, virtuoz pod koši in ikona slovenskega športa. Mednarodna košarkarska zveza ga je leta 2007 uvrstila med prvo dvanajsterico igralcev, ki so jih sprejeli v Hišo slavnih. V dresu jugoslovanske reprezentance je odigral 209 tekem in z njo postal svetovni prvak v Ljubljani, srebrn na OI v Mehiki, še dvakrat srebrn na SP ter trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Čeprav je športno pot začel v Mariboru, je kot Štajerec na »začasnem delu v Ljubljani« z Olimpijo šestkrat postal jugoslovanski državni prvak. Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani so celo izdali malo ploščo, na kateri gledalci vzklikajo: Ivo, Ivo,…Tudi zaradi njega je po zmagi nad Američani v Tivoliju nastal ponarodeli šaljivo, zbadljivi vzklik: »Luna vaša, zlata naša!« Kot košarkarski trener je hitro spoznal, da to ni delo zanj, še hitreje se je odpovedal igranju klavirja, saj je z učenjem končal po prvi šolski uri. V zadnjih letih se je odpovedal tudi igranju taroka, še vedno pa spremlja košarko na klubski in reprezentančni ravni. Tudi zato, ker so po sinu v košarkarske copate stopili trije predstavniki tretje generacije košarkarske dinastije, ki traja že vse od leta 1949. Dva dneva pred začetkom 41. Evropskega prvenstva v košarki za fante je gost oddaje Prvaki tedna gospod Ivo Daneu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je glasbenik, ki sebe označuje za najslabšega strojnega tehnika v državi. Čeprav je naredil križ čez študij agronomije, v besedilih svojih skladb pozornost posveča tudi okoljevarstvenim temam. Novodobni hipi, ki je prepričan, da nobena vojna ne more ničesar rešiti. Samouk na kitari, ki pravi, da je politično korekten rokenrol slaba novica. Ljubiteljski kuhar, ki je kuhinjo na kolesih zamenjal za vožnjo na dveh kolesih. V pripravah na svoj obsežnejši literarni prvenec, ki ga snuje že nekaj let, je napisal približno 500 kolumn na temo hrane. Ko so začeli prihajati dobri odzivi urednikov in bralcev, se je spomnil na svojo učiteljico, ki mu je pri slovenščini dajala dvojke. Mladi lev, ki občasno za vzor jemlje Janeza Bončino - Benča in redkobesednega Keitha Richardsa, Mlakarjevo Vandimo pa ocenjuje za primer enega najboljših besedil v slovenski popularni glasbi. Bil je organizator in voditelj prvega kongresa slovenskih glasbenikov. Vesel je, da so v zadnjih letih mladi glasbeniki prebili zid slovenskega glasbenega »establishmenta« starih prdcev. Ker je prepričan, da je ljubezen najmočnejša sila življenja, ne preseneča, da je ime njegove spremljevalne skupine posvečeno ljubezni. V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je s skupino Babewatch brhka dekleta vabil k potapljanju ladjic, leta 2025, zadnji četrtek v avgustu, bo na Festivalu Ljubljana nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Gost Prvakov tedna je Matevž Šalehar - Hamo.

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.

Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Doktor Miha Kos.

Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig pripoveduje o spajanju muzike in kuhanja, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov in seveda tudi brez šport ne gre. Boštajn Napotnik Napo.

V oddaji Prvaki tedna gostimo sogovornice in sogovornike, ki na različnih področjih življenja, bivanja in ustvarjanja beležijo dosežke in presežke, ki jih dvigujejo nad povprečje običajnih smrtnikov. Kljub temu v naš studio ne prihajajo svetovni rekorderji kot po tekočem traku. Nasprotno, so prej izjema kot pravilo. Ko vrhunski športniki presežejo starostno mejo 30 let, se običajno postavi vprašanje, koliko časa bodo še vztrajali. V nasprotju s tem, je gostja tokratne epizode Prvakov tedna pri tridesetici šele stopila v svet športa, v katerem je v desetletju in pol, ki je sledilo, postala ultimativna številka ena na svetu. Če smo dosledni, moramo povedati, da je kajak na mirnih vodah zamenjala za mir in spokoj morskih globin. Alenka Artnik Burghardt je 10. julija letos na Long Islandu na Bahamih dosegla nov mejnik. Z enojno plavutjo se je potopila 123 metrov globoko in za meter popravila lastni rekord iz leta 2021. Izkustveno pove, da jo je življenje naučilo, da mora biti prisotna. In da se ne smemo oklepati preteklosti.« Še en njen citat se glasi: » V vodi sem lahko v celoti jaz.« Ali bo zlatim medaljam s svetovnih prvenstev, lahko dodala tudi olimpijsko odličje? Ali bo potapljanje na vdih postalo olimpijska disciplina? Zakaj je zavedanje o pomenu varovanja okolja in nevarnosti podnebnih sprememb tako močno prisotno ravno med športnimi potapljači? Kdaj si bomo lahko ogledali dokumentarec o svetovni rekorderki v potapljanju

Vsako leto na začetku poletja se v medijih in na družbenih omrežjih pojavijo bralna priporočila za dopustniške dni, ko se zdi, da so tudi manj zagreti bralci pripravljeni v prtljago vključiti knjigo. Izpod peresa gostje tokratne epizode Prvakov tedna sicer ne prihajajo lahkotne zgodbe, ki jih konzumiramo med etapami plažnega dremeža. Kljub temu za njene romane v slovenskih knjižnicah nastajajo čakalne vrste. Je tudi kolumnistka britanskega časnika The Guardian, ki ima vsaj tri ducate milijonov bralcev. Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani iz leta 2017 je prejela nagrado za najboljši prvenec na slovenskem knjižnem sejmu. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina. Drugi roman je naslovila Plima, po redosledu naravnih pojavov plimi sledi oseka, v njenem opusu pride za Plimo September. Roman, ki odpira bolečo temo nasilja v družini ji je pred mesecem dni prinesel čast prižiganja kresnega ognja na ljubljanskem Rožniku. Pravi, da živi za strukture in red, morda za to, ker je v mladosti igrala šah. Sebe opisuje z besedo snob, predvidevam, da to izhaja iz samoironije, ki je precej blizu. V portfelju njenega prostega časa najdemo pasji lajež in mačje predenje. Gostja Prvakov tedna je letošnja dobitnica nagrade kresnik, pisateljica in publicistka Ana Schnabl.

Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.

Že dolgo časa živi med Piemontom in Prlekijo. Pri petnajstih je razmišljala o medicini in umetnosti, nato pa je na željo svoje mame vstopila v salezijanski red. Kot redovnica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na Razkrižju postavila na stran slovenskega jezika in padla v nemilost pri svojih nadrejenih znotraj Cerkve. Leta 1993 je postala Slovenka leta. Po izobrazbi filozofinja in klinična psihologinja je leta 2001 zapustila redovniške vrste. Odtlej predava, poučuje, piše knjige in kot pravi, ves svet je njen dom. Svojo pot opiše z besedami: poglabljam znanje, širim zavest, krepim notranjo moč, preraščam bolečino, prevzgajam svoj um, da brusi svojo ostrino brez obsojanja. Prepričana je, da lahko navdih v preprosti vsakdanjosti najdemo v na videz nepomembnih, obrobnih stvareh. Za srečo se ni treba pehati, ni treba bežati iz vsakdanjega življenja, da bi jo našli nekje na koncu sveta. Sreča je že tu, v nas samih, le odkriti jo moramo. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Vida Žabot Coppo.