Minuli teden je bilo na mariborskem baletnem odru zelo slovesno, saj so obeležili dve pomembni obletnici: 20 let je minilo od premiere predstave Radio and Juliet in 10 let od baleta Peer Gynt. To je povod, da v tokratni epizodi Prvakov tedna gostimo svetovno priznanega koreografa in umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, Edwarda Cluga, ki se je podpisal pod obe predstavi. Edward zase pravi, da je romunski plesalec in slovenski koreograf. Kot otrok je treniral smučanje, nato je izkusil surovo življenje v baletnem internatu v Romuniji. Ko se je osamosvojila Slovenija, je Edward postal Mariborčan. Pravi, da je Maribor prostor, ki ga potrebuje, da je lahko on. Ker so ga utesnjevale meje klasičnega baleta, je meje sodobnega baleta zarisal na novo. Deluje globalno od milanske La Scale do moskovskega Boljšoj teatra, od Dunaja, prek Zuricha do Dortmunda. Kljub temu, da so začele prihajati ponudbe za službe iz najbolj uglednih baletnih hiš sveta, ostaja zvest Mariboru. Poznavalci pravijo, da je eden redkih koreografov, ki še pripoveduje zgodbe. Mnogi Slovenci so ga podrobneje spoznali predlani ob ogledu ganljivega dokumentarnega filma z naslovom Uživajte, oder je vaš. Pravi, da vedno sanja v skladu z zmožnostmi in mogoče en korak naprej… Minuli vikend, v petek in soboto, je Edward Clug tudi sam zaplesal pred mariborskim občinstvom. Zdaj je v našem mariborskem studiu pred mikrofonom oddaje Prvaki tedna.

Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.

Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.

Bila je nedelja, 20. oktober, pisalo se je leto 2013 in Metina lista je postregla s prvo skodelico metinega čaja. Glavna in odgovorna urednica ter ustanoviteljica Metine liste Nataša Briški je v šesto epizodo kot gosta povabila Aljaža Pengova Bitenca, v sedmi je bil že njen sovoditelj. Nedavno sta Nataša in Aljaž objavila že 300-to epizodo podkasta Metin čaj, a to je le ena ustvarjalna dimenzija Metine liste, ki je okolju prijazna spletna postaja za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha.

Nataša Briški, novinarka, politologinja, svetovalka za strateško komuniciranje, športna poročevalka, nekdanja dopisnica POP Tv v ZDA, ambasadorka destinacije Kočevsko, šepetalka medvedom in dekle, ki zmore s smučmi na severni tečaj.

Aljaž Pengov Bitenc, politični analitik, eden prvih slovenskih blogerjev, podkaster, odgovorni urednik Radia Kaos, radijski voditelj, ki se enako dobro znajde v slovenskih ali luksemburških studiih in borec za pravice mačk.

Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc gosta tokratne epizode Prvakov tedna.

Gostji ene izmed avgustovskih epizod Prvakov tedna sta bili aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in zgodovinarka doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za Palestino.

Gostja epizode Prvakov tedna pred Dnevom državnosti je bila predsednica Državnega zbora magistrica Urška Klakočar Zupančič.

Konec maja se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent. Če k temu dodamo še njegovo strastno zanimanje za mednarodno politiko, je jasno, zakaj je tretjo vejo oblasti zamenjal za četrto. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitičnem uredništvu. Osem let pozneje je odšel za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najintenzivnejšega novinarskega stresnega testa. Iz Jugoslavije je odšel v Sovjetsko zvezo, po sedmih letih se je iz Ruske federacije vrnil v samostojno Slovenijo. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Pred dvema letoma je izdal izvrstno analizo z naslovom Kratka zgodovina vojne v Ukrajini: leto zamujenih priložnosti. Letos je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko-politična visokooktanska kriminalka. Alpinist, kolesar, asket, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven, in eden najboljših poznavalcev dogajanja na prostoru med Kaliningradom in Vladivostokom. Ali se bo svet sploh še kdaj izvil iz primeža prekrivajočih se kriz? Gost Prvakov tedna je Miha Lampreht.

13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je izvrsten novinar, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let svojega medijskega delovanja in ustvarjanja. Novinarsko pot je začel pri prvi črki abecede, dobesedno, saj je veščine novinarske obrti začel spoznavati na slovenski komercialni televiziji, ki si je ime nadela po črki a. Po komercialki je prišla nacionalna televizija, kjer je delal kot novinar v informativnem programu in v zunanjepolitični redakciji, vodil je poročila, tv dnevnik in Tarčo. Leta 2005 mu je uspelo v drugem poskusu, izbran je bil za dopisnika RTV Slovenija v Berlinu. Po devetih letih se je vrnil domov, a ne za dolgo, saj je z družino že v začetku leta 2016 spet pakiral kovčke in polnil škatle. Odšli so v Beograd, delokrog njegovega dopisniškega mesta se je raztezal od Beograda do Banja Luke, od Sarajeva do Sofije, od Tirane do Bukarešte, od Prištine do Grčije. Te dni se je po skoraj desetih letih poslovil od srbske prestolnice, na družbenem omrežju X je ob slovesu kot ljubitelj Štoparskega vodnika po galaksiji zapisal tudi stavek: »Hvala za vse ribe.« Kako je hoditi v službo, ki se nikoli ne konča in pri kateri nikoli ne veš, kdaj se bo začela. Ali imata Berlin in Beograd skupnega še kaj drugega, razen prvih dveh črk v svojih imenih? Ali je Srbija ob koncu njegovega dopisniškega mandata res bolj oddaljena od EU, kot je bila ob njegovem prihodu? Kakšna bo prihodnost regije v kateri se prepletajo številni interesi svetovnih velesil? Ali je z vrnitvijo v Ljubljano njegovo dopisniško poslanstvo končano? Ali pa gre zgolj za postanek pred novim dopisniškim poglavjem? Prvi dan po prihodu iz Beograda je gost Prvakov tedna Boštjan Anžin.