Tokrat bomo podrobneje spoznali Brazilca Angela Condeja, ki se je iz 11-milijonskega São Paula, največjega brazilskega mesta, preselil v kraj z le nekaj sto prebivalci – Črni Vrh nad Idrijo. Kot pravi, ga je k nam pripeljala ljubezen, a brez zapletov ter preprek na tej poti vendarle ni šlo. Gradbeni inženir, trenutno zaposlen na komunali v Idriji, kot glavne prednosti Slovenije v primerjavi z Brazilijo našteje hrano, vreme in bližino Italije, počasi, a vztrajno pa napreduje tudi pri učenju slovenščine. V učilnici ga je obiskal Jure Čepin.

Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.

Turkinja Ece Pürtaş živi v Levcu. V Sloveniji je okvirno pet let, razlog pa je tisti najpogostejši, ki ga omenjamo v naši oddaji – ljubezen. Po izobrazbi arhitektka in sociologinja se pri nas ukvarja s poučevanjem joge in pripravo turških jedi za različne dogodke. Moževi družini z veseljem skuha lečino juho, zelo rada pa tudi sama poskusi slovenske jedi, predvsem tiste, ki jih pripravlja njena tašča.

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.

Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.

»Lepo je, da se na ulici vsi pozdravljate. Manj prijetna pa je slovenska zima.« Tako pravi Thandiwe Ketiš Ngoma, ki prihaja iz Zambije. Že slabih 10 let ne živi več tam, temveč v Rušah, od koder je njen mož. V nadaljevanju spregovori o nekaterih izzivih, s katerimi se je soočila po selitvi k nam.

V ljubljanskem Kinodvoru so do konca meseca na ogled fotografije priznanega dokumentarnega fotografa Simona Changa. Na razstavi je združil podobe svojih dveh domovin – Tajvana, kjer je bil rojen in kjer je odraščal, ter Slovenije, kjer živi zdaj. V obeh se počuti le 'na pol doma', tako je poimenoval tudi svojo fotografsko razstavo. O Tajvanu in Sloveniji, življenju tu in tam, se je s Simonom Changom pogovarjala Andreja Čokl.

Foto: Matjaž Rušt

Syed Amjad prihaja iz Indije, države z največ prebivalci na svetu. V Ljubljano je pred devetimi meseci prišel zaradi magistrskega študija na področju turizma. Njegova velika želja je, da bi nekoč postal lastnik indijske restavracije. Pravi, da se je v Sloveniji dobro znašel, in da je presenečen nad tem, da pri učenju slovenščine nima večjih težav.

V tokratni oddaji Drugi pogled predstavljamo zgodbo, ki povezuje korenine na Kitajskem, življenje v Sloveniji in strast do kulinarike. Nataša Rašl Šoster se je odpeljala v azijsko restavracijo Tao na Hudinji v Celju, v kateri se srečata kulinarika vzhoda in slovenska gostoljubnost. Njen sogovornik, lastnik restavracije, se je k nam preselil pred več kot dvajsetimi leti.

V Novi Gorici sta svoj novi dom našla Vitali Filipov in Natallia Filipova. Najprej je na Primorsko prišel Vitali, nato mu je sledila žena s hčerkama. Zakaj sta izbrala ravno severno Primorsko, kako so ju (tam) sprejeli in še marsikaj zanimivega sta mi simpatična Belorusa povedala Darji Pograjc.