Ravno te dni mineva 100 let od smrti ene prvih slovenskih pisateljic, publicistk, izobraženk in feministk – Zofke Kveder. Obletnico (po)častimo tudi z Jezikanjem.
Sedite v lokalu in vas mlada natakarica nagovi: "Kaj ti prinesem?" Ali pa trgovka na blagajni: "Rabiš tudi vrečko?" Kdaj je prijaznosti in bližne preveč in vse skupaj postane nevljudno? In ali imamo težavo, da vikanje iz pogovorne slovenščine izginja?
V soboto na prvi program Televizije Slovenija prihaja nova mladinska oddaja, v kateri voditeljski četverec, ki ga sestavljajo Maruša Prelesnik Zdešar, Tosja Tomšič Belle, Jasna Merklin in Mei Rabič, zelo iskreno debatirajo o prebranih knjigah. Zato smo tokrat v Jezikanje povabili kar vse štiri in debatirali o tem, kako težko je včasih brati, zakaj bi morali tudi odrasli brati mladinske knjige ter zakaj je v teh časih branje revolucionarno dejanje.
Velikokrat so naši gostje, pa jih precej slabo poznamo. Tokrat vam predstavimo Borisa Kerna, sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je bil na nedavnem kongresu na Dunaju izvoljen v upravni odbor EURALEX-a, osrednjega evropskega strokovnega in znanstvenega združenja na področju slovaropisja, jezikoslovja in sorodnih ved. Med drugim pove, zakaj se ni odločil za študij arhitekture in zakaj se danes vseeno počuti, kot da gradi stadione.
Ob svetovnem dnevu slovarjev (16. oktober) Jezikanje preverja, katere institucije imajo svoje (terminološke) slovarje, zakaj so ti pomembni, celo nujni. Čeprav se danes zdi, da namesto nas večino stvari že opravi umetna inteligenca.
Prejemnik prvega priznanja za uveljavljanje slovenskega jezika in jezikovne kulture v javnosti, ki ga je podelila Ustanova patra Stanislava Škrabca, je Aleksander Čobec, novinar, radijski ustvarjalec in urednik oddaje Jezikovni pogovori na programu Ars. Z njim rečemo kako modro o prihodnosti slovenščine.