Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokrat o tem, zakaj prometna nesreča praktično nikoli ni nesreča, ampak trk, trčenje oziroma kaj tretjega.

Pozdravljeni, Jezi-kalke in Jezi-kalki! Tadej in Ajda tokrat jezikata z lektorskima kolegoma s Televizije Slovenija Petro Jordan in Rokom Dovjakom. Tema so kalki. "Opažava res zelo veliko strukturnih kalkov. Se pravi, besedne zveze ali besedni red, ki imajo popolnoma angleško strukturo, čeprav jih pišemo po slovensko. Kar na nek način pomeni, da že razmišljamo po angleško," pravi Petra Jordan.

Ljubljana je pretekli teden gostila prevajalce in tolmače z vsega sveta. Prevajalska in tolmaška skupnost je razpravljala o dveh ključnih izzivih stroke: o moči besede in inteligentni prihodnosti.

Tokrat predstavimo pomladne novosti, ki so jih "zakuhali" na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

V ospredju sta spletna portala Igre in Šolar. Na prvem najdemo izobraževalne jezikovne igre, drugi pa nam lahko pomaga pri preverjanju jezikovnih napak. Dobili pa smo tudi nove različice slovarjev Sopomenke, Kolokacije in SLOGOST.

"Če poznamo zgodovino jezika, se veliko izjem, nepravilnosti, posebnosti, ki se jih moramo naučiti na pamet, jaz temu pravim 'razizjemi', in jih bolje razumemo. In s tem seveda ne obremenjujemo toliko možganov," pravi jezikoslovec dr. Matej Šekli. Zato smo v tokratnem Jezikanju ponovili, kaj so praslovanščina, stara cerkvena slovanščina, Brižinski spomeniki in karolinška minuskula.

To ni lažni alarm, prav zares je izšel prvi slovenski Gasilski terminološki slovar. O njem jezikajo podporna člana prostovoljnega društva ustvarjalcev Jezikanja in sourednica slovarja Mateja Jemec Tomazin. Na pomoč!

Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak.

Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).

V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.

Prvič v novem terminu, nikakor pa ne prvič s temo, ki valovske jezikalce vznemirja že od nastanka oddaje. Tuje jezike imamo v naši oddaji zelo radi, skoraj tako kot tokratna gostja Ramona Irgolič, ki smo jo sicer imenovali poliglotka, čisto tehnično pa je že hiperpoliglotka.

"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob.

V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili več tujih študentov? Kakšne so vmesne poti? Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje tudi prenovljeni člen o učnem jeziku.