Evropa osebno

By RTVSLO – Val 202Society & Culture

Evropa osebno episodes

October 09 Ali R. Taha: V Sloveniji prvič v življenju nisem tujec
Ker njegov oče ni Sirec, tudi Ali ni dobil sirskega državljanstva, kar je pomenilo, da tam ni imel pravice do študija ali dela. V zgodnjih dvajsetih se je zato odpravil v svet in po spletu naključij pristal v Sloveniji.
Tu je od leta 2012, leta 2015 smo ga že gostili v Evropi osebno. Kaj se je od takrat spremenilo? Med drugim to, da je od lani tudi uradno Slovenec. Kako se je počutil, ko je v rokah prvič držal bordo rdeč potni list s svojim imenom ter koliko Slovenca je v njem je po več kot desetletju življenja tu?
9 min
October 02 Ignacio Farah Bečaj: V Sloveniji je tega občutka pripadnosti res veliko
22-letni Argentinec Ignacio Farah Bečaj je odraščal v Garínu blizu Buenos Airesa, vendar je bila Slovenija vedno del njegove družinske zgodbe. Njegovi predniki po mamini strani so po drugi svetovni vojni iz Trebnjega in z Blok odšli v Argentino, Ignacia pa je v Slovenijo pripeljala radovednost o lastnih koreninah. Kljub temu, da slovensko skoraj ne govori, pravi, da se tukaj počuti nenavadno domače.
11 min
September 25 Yasumichi Iwaki: Prvi “kulturšok” je bil vlak, drugi lepota Ljubljane
Yasumichi Iwaki je odraščal v japonskem mestu Maebashi, po šoli pa tudi osem ur dnevno igral violo. Med študijem glasbe v Švici je spoznal bodočo ženo, violončelistko Uršulo in se preselil v Ljubljano. Pravi, da je bil prvi “kulturšok” nočni vlak, ki ni bil nočni, drugi pa lepota slovenske prestolnice. Ni vedel, kam se podaja, je pa poznal Radio Slovenija, saj so tudi na Japonskem prodajali plošče simfoničnega orkestra Radia Ljubljana, posnetke iz osemdesetih in devetdesetih let. Simfonični orkester RTV Slovenija je že dvajset let njegova služba, ki mu pomeni vse. V pogovoru pove tudi, zakaj ga zamude vlakov še vedno nekoliko iztirijo in zakaj bi v glasbi bila Slovenija dur, Japonska pa mol.
Posnetek 2. koncerta Mozartine: solista Uršula in Yasumichi Iwaki
11 min
September 18 Sharif Rjb: Zdaj se počutim, kot da sem spet otrok
Pri devetih letih je zapustil Afganistan, pri desetih je v Iranu že delal po 16 ur na dan, pri petnajstih pa se je na poti proti Evropi ločil od mame in mlajšega brata. Danes je 23-letni Sharif dijak srednje šole v Ljubljani in pravi, da se po letih skrbi za preživetje končno spet počuti kot otrok. Njegovo življenje se je popolnoma spremenilo v begunskem taborišču na Lezbosu, ko je spoznal slovenskega zobozdravnika.
11 min
September 11 Richard Niven - Rajko: Vlaki so mi rešili življenje
Tokrat smo v Posočju, na Šentviški planoti. Tja nismo šli z vlakom, čeprav je tam "Železniška postaja Péčine". Ta napis krasi hišo Škota Richarda Nivena. To je neverjetna življenjska zgodba človeka, ki je kot otrok sanjal o parnih lokomotivah, postal strojevodja hitrih vlakov, z motorjem prepotoval svet in se nazadnje ustalil v Sloveniji, kjer ima bogato zbirko malih in velikih lokomotiv.
10 min
September 04 Dóra Dózsai: Primorka sem, pa še vedno nisem videla delfinov
Rožnate rokavice, rožnati slinčki, rožnati lončki in rožnata uniforma. V taki ambulanti najdemo zobozdravnico Dóro Dózsai, ki se je pred dobrimi štirimi leti iz Madžarske preselila na slovensko obalo. Tekoče govori pet jezikov, tudi slovensko, v poletnih mesecih pa se lahko zgodi, da mora v pogovoru s tujimi pacienti v enem samem delovnem dnevu preklapljati med vsemi petimi.
Kadar ne dela, Dora Dózsai raziskuje Slovenijo. Tako zavzeto, da ima v Excelovi tabeli približno 170 idej za izlete, ki bodo prišli na vrsto ob prostih koncih tednov. Triglav še čaka nanjo, do takrat pa, pravi, ostaja le 30-odstotna Slovenka.
10 min
June 26 Dzhamilyat Abdulkhalikova: Slovenščino obvlada do te mere, da v njej sanja
Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”
11 min
June 19Mirko Ivan Schwery: V Šebreljah sem lahko kaj ušpičil, ne da bi vsi vedeli
Mirko Ivan Schwery se z eno besedo opiše kot umetnik. Rodil se je v Zürichu, iz katerega prihaja njegov oče, mama je Slovenka. Po končani poklicni šoli za tehničnega risarja v arhitekturi se je odločil, da bo pobliže spoznal mamine rojstne kraje. Po nekaj letih razpetosti med Švico in Slovenijo pa mu je postalo jasno, da bodo njegov dom Šebrelje.
Ukvarja se z risanjem, iz pozabe pa obuja tudi delo idrijskega igralca in trgovca Vinka Lapajneta. Čeprav ne zna brati not in, kot sam pravi, bi se dalo razpravljati tudi o njegovem posluhu, je v zadnjih letih z umetno inteligenco oživil melodije, ki jih je dolga leta nosil v sebi. Ustvaril je tudi posebno glasbeno popotovanje, posvečeno sinovoma.
Mirko Ivan Schwery, ki se ga je v Šebreljah, Cerknem in okolici prijel vzdevek Švicar, stavi tudi na uspešnico "No Techno in Cerkno".
* Glasba, uporabljena v oddaji, je objavljena z dovoljenjem avtorja.
Uporabljene skladbe:
Julian
Julian&Adrian
Adrian
No techno In Cerkno
12 min
June 12 Agnieszka Mravinec: Dvojina je zame čudovita in romantična
Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.
10 min
June 05 Mahnoor Jamil: Za štruklje bi lahko porabila svojo mesečno plačo!
Mahnoor Jamil prihaja iz pakistanske prestolnice Islamabad, že nekaj mesecev pa je pri nas mlada raziskovalka na Inštitutu Jožef Štefan. Ukvarja se s kibernetsko varnostjo in umetno inteligenco. Pravi, da se v Ljubljani počuti kot doma, čeprav pogreša družino in prijatelje, pa tudi začimbe. Pri nas uporabljamo včasih zgolj dve, sol in poper, v Pakistanu pa za posamezno jed kombinacijo tudi petnajstih začimb. Opaža, da je zato postala občutljivejša za pekoče okuse, ko se je nazadnje vrnila v domači Islamabad, se ji je vse zdelo pretirano pekoče. Bližnji so ji rekli, da se je poevropila!
9 min

About Evropa osebno

From the publisher's feed

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.