V novi epizodi Zorana Baković opisuje številne posebnosti kitajskega novega leta, ki ga bo zaznamoval ognjeni konj. Kitajsko novo leto bo letos 17. februarja. »Praznik novega leta je izrednega pomena za povečanje domače porabe. Še posebno sedaj, ko Kitajska domače porabe nikakor ne zmore spraviti na raven, da bi postala manj odvisna od izvoza.«

00:00:07 – Pričakovanja ob kitajskem novem letu 00:02:20 – Kitajsko novo leto kot največji družbeni dogodek 00:04:30 – Obiskovanje staršev in širše družine 00:09:30 – Zanimive zgodbe iz preteklih kitajskih novih let 00:12:20 – Priprava hrane, kot so cmoki (jiaozi), in pomen teh jedi 00:14:50 – Simbolika hrane za novo leto: riba in piščanec 00:20:00 – Zgodba o spremembah na Kitajskem, začetek kitajskih reform 00:22:50 – Ognjemeti in petarde za odganjanje zlih duhov 00:25:20 – Zgodovina in simbolika rdeče barve v kitajski kulturi 00:30:40 – Kmetijske tradicije in pomen kitajskega koledarja 00:32:50 – Migrantski delavci in njihova pot domov 00:34:40 – Kako novo leto spreminja kitajsko družbo in turizem

Če smo v prejšnji epizodi odkrivali, na kakšne načine kitajski režim omejuje politično svobodo posameznika, tokrat v podkastu Svet v skodelici čaja poslušamo pričevanje Zorane Baković, kako je lahko Kitajska tudi zelo prijeten prostor za bivanje.

00:00:07–00:00:35 Kontrast diktature in dobrega življenja 00:00:37–00:01:23 Najlepši so ljudje in optimizem 00:01:24–00:02:19 Revni Peking, presenetljiva vedrina 00:02:19–00:03:12 Moskva: sivina, Kitajska: energija 00:03:12–00:03:41 Mesta živijo 24 ur 00:03:58–00:05:44 Delovna etika brez »cene« 00:05:46–00:08:48 Individualizem s kolektivnim čutom 00:08:49–00:10:05 Učenje, prilagodljivost, povratek h kulturi 00:10:06–00:15:19 Odprtost, radovednost, manj tabujev 00:15:20–00:21:56 Digitalna družba; humor kot igra besed 00:22:00–00:27:10 Varnost prek nadzora in sosedov 00:27:11–00:31:38 Parki: skupnost, spontanost, proti osamljenosti 00:31:41–00:39:07 Kitajska kot "mirna" velesila; Tajvan izjema

V novi epizodi podkasta Svet v skodelici čaja je Zorana Baković ponudila različne vidike na eno najbolj perečih vprašanj – ali je Kitajska diktatura ali ne?

»Nekaj časa se je Kitajska trudila biti dobrohotna diktatura – torej, gre za diktaturo, a ne v smislu, da ti odsekajo glavo za vsak prekršek. Toda ob vsakem resnem izzivu se je vseeno pokazalo, da ni tako dobrohotna. Dovolj je omeniti pokol na Trgu nebeškega miru. In dovolj je samo pogledati, kaj se dogaja v Hongkongu, kjer je diktat vrha jasno pokazal, da ne bodo spoštovali niti lastnih obljub o 'eni državi in dveh sistemih'.«

O Kitajski je vedno skušala pisati pošteno. Pohvaliti, kar je dobrega, in grajati, kar je slabega. »Doživljala sem grožnje, ko sem bila na pragu zelo občutljivih informacij. Prišel je človek – neznanec – ki mi je nenadoma začel pripovedovati, na katere vse načine je kitajska tajna služba sposobna usmrtiti človeka, da se nikoli ne ve, da je bil ubit, ampak da je videti, kot da je umrl zaradi srčnega napada ali česa podobnega.«

00:00:07 - Premik lokacije: Zagreb

00:00:20 - Kitajska kot duhovna domovina

00:03:30 - Izkušnje tujca v Kitajski: pozitivna diskriminacija

00:08:30 - Kitajska kot diktatura: režim in represija

00:12:00 - Vzpon Kitajske: trdno nadzorovana, a z gospodarsko vitalnostjo

00:15:00 - Zgodovina represije: Tiananmen in napredovanje Kitajske

00:18:00 - Demokracija? Kitajski pogled na svobodo in avtoritarizem

00:22:00 - Socializem s kitajskimi značilnostmi

00:25:00 - Zasnova Kitajske: centralizirani nadzor brez demokracije

00:28:00 - Konflikti etničnih manjšin in geopolitični izzivi

00:32:00 - Kitajska kot avtoritarna država: diskusija o legitimnosti oblasti

00:35:00 - Kitajska in njen prehod v postdemokratsko obdobje

V podkastu Svet v skodelici čaja je Zorana Baković tokrat predstavila zgodbo Zhou Enlaia, s tem pa tudi zgodbo nastanka Ljudske republike Kitajske. Če smo v Sloveniji vsaj že slišali za Mao Zedonga, je manj znano, da je imel sočasno pomembno vlogo tudi Zhou Enlai, prvi kitajski premier in dolgoletni zunanji minister.

Zhou Enlai ni bil po naključju osrednja tema nove epizode, saj bo 8. januarja minilo 50 let od njegove smrti (1898–1976). Ob tem se znova pojavlja vprašanje enega najbolj zapletenih političnih razmerij v zgodovini Kitajske. Čeprav je bil ves čas v senci Mao Zedonga, je bil ključni arhitekt kitajske diplomacije, toda njegova smrt sproža številne polemike.

V Delovem podkastu Svet v skodelici čaja Aljaž Vrabec sprašuje Zorano Baković o dogajanju na Kitajskem in Aziji.

Na družbenih omrežjih lahko vidimo vse več posnetkov s Kitajske, kako starši iščejo neveste in ženine za svoje otroke kar prek malih oglasov na mestnem trgu. Številni tovrstni posnetki postanejo viralni, saj prikazujejo prizore, ki jih pri nas nismo vajeni, toda kakšno je pravo ozadje tega običaja? »Kitajska je ogromna država, zato je težko pričakovati, da bodo mladi brez težav našli partnerja,« razlaga Zorana Baković. »Še večji problem je na podeželju. V starosti, ko naj bi se mladi poročili in imeli otroke, je veliko spolno nesorazmerje, saj imajo na Kitajskem na 120 moških le 100 žensk. To pomeni, da je približno 30 milijonov Kitajcev, ki ne morejo najti žene – ker jih preprosto ni dovolj.« Še težje je ženo najti na podeželju, sploh takšno, ki bi rada ostala na podeželju ali se tja preselila. »V teh primerih priskočijo na pomoč starši, ki na trgih berejo male oglase in iščejo, kje bi lahko dobili primerno partnerko ali partnerja za svoje otroke.«

V podkastu Svet v skodelici caja je Zorana Bakovic tokrat spregovorila o korupcijski čistki v kitajski vojski, pa tudi o tem, kako huda napaka je, če v glavnem partijskem časopisu narobe zapišejo predsednikovo ime.

V vseh teh letih je obiskala še mnoge druge azijske države, tekoče govori kitajsko, zato je svoj čas delovala kot prevajalka za številne kitajske politike, predvsem na njihovih srečanjih z jugoslovanskimi gosti.

Čaj, napitek, ki ga na Kitajskem poznajo že tisočletja, je vplival na razvoj kitajske identitete, a tudi na mnoge geopolitične odnose. Kitajski čaj je najbolj mikal Britance, toda kitajski cesar ni želel ugoditi vsem njihovim zahtevam, zato so se čaja prilastili na silo in proizvodnjo preselili v Indijo.