Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornikoma popeljala Veronika Gnezda.

Že naši predniki so poznali uporabo želoda, ki je prišel še posebej prav v obdobju pomanjkanja kave

Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo.  Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. In prav njegova uporabnost nekoč je k obuditvi želodove kave in moke spodbudila Ireno Ekart.

Kot pravi, je treba poudariti, da želod za rast, pridelavo, predelavo in skladiščenje ne zahteva nobenih kemičnih snovi. Je pa grenak, zato ga je treba pred uporabo obdelati – vsebuje namreč tanine.

 

 

Raziskovanje uporabe želoda so se lotili tudi na Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani, kjer pečejo odlične piškote in kruh oziroma pekovsko pecivo, poimenovano želodko z deležem želodove moke. Recept zanj nam je povedal učitelj praktičnega pouka in vodja pekarske delavnice Mišo Kolar.

Recept za kruh z deležem želodove moke za 1 kg mase

40 % črne pšenične moke

30 % polbele pšenične moke

30 % želodove moke

2 % soli

3 % kvasa

70 % vode, oziroma to dodajate po občutku, najprej morda malo manj in postopoma več, da je lepši volumen