Manj alergije, več energije, pravi Lojze Peterle, ki v trenutni družbeni klimi išče vzporednice in silnice iz let, ko je nastajala samostojna Slovenija. A zdaj, ko imamo največ, kar nek narod lahko ima, torej državo, je vse težje prepoznati tisti višji cilj. Sam ga vidi v veselju do življenja, ki bo poskrbelo, da bo Slovenija ostala slovenska. Komentira predvolilne strategije levega in desnega političnega bloka, analizira magnetenje NSi s SLS in Fokusom ter vabi na “dva deci”.

Gost: Lojze Peterle, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije, nekdanji evropski poslanec in prejemnik naziva Evropejec leta.

Ali se bom spet zbudil, je eno od najpogostejših vprašanj, ki jih od pacientov dobijo anesteziologi, pove Janez Dolinar, sicer tudi predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Si predstavljate, da ste v vlogi pacienta in ne veste, ali je ta anesteziolog uveljavljal ugovor vesti glede pomoči pri samomoru ali ne? Mu boste še zaupali, posebej če ob tem veste, da anesteziologi uporabljajo podobne ali celo iste učinkovine, kot so predvidene za samousmrtitev? Zakon o asistiranem samomoru ruši temeljno zaupanje med zdravnikom in pacientom. V težek položaj pa postavlja tudi zdravnike, ki so prisegli, da se bodo borili za človekovo življenje, ne pa prispevali k njegovi smrti. Medicina lahko blaži telesne bolečine, paliativna oskrba pa pomaga še pri vseh drugih, ki so pogosto mnogo večje in vseobsegajoče. Se ne bi raje pogovarjali o tem kot o bližnjici do smrti? Če imate vsaj en pomislek, potem na referendumu obkrožite proti, pravi Dolinar.

Gost: Janez Dolinar, anesteziolog in predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov

Ko vladajoči zamočijo, pokažejo s prstom na opozicijo. Da nabira politične točke, da je nestrpna, hujskaška, sovražna. Ko opozicija dela, kar je njena naloga, torej nadzoruje delo vladajočih, opozarja, vlaga interpelacije …, v jeziku vladajočih »dela politični šov«. Potem se pridruži še zimzeleni »kaj ste pa vi naredili«. Ko pa sami uvajajo represijo brez meja, ko pred volitvami vedno bolj na široko odpirajo slaščičarno, je pa to »delo za ljudi«. Kje so bili ves mandat? Aja! Zaposlovale so jih čistke in vsesplošna »depolitizacija«, kar ni moglo dati drugačnega rezultata, kot ga je – vsesplošni kaos.

Gost: Janez Cigler Kralj, vodja poslanske skupine in podpredsednik NSi

Jani Kramar je že 12 let sodelavec Hospica. Ko govori o umiranju in smrti, ni čutiti teže ali bremena, ampak kvečjemu razbremenitev in olajšanje. Smrt je del življenja, in to bo lažje sprejeti, če se bomo o njej pogovarjali, ko je še ni na vidiku, poudarja. Kljub temu pa ga žalosti, da to vprašanje kot družba načenjamo šele v kontekstu predčasne prekinitve življenja. Kot pravi, je takšne želje umirajočih že slišal, a so se razblinile, čim so začutili bližino, razumevanje in sočutje. Srečanja z umiranjem in smrtjo pa posebej na začetku poti v Hospicu niso bila najbolj preprosta, priznava. Jani Kramar, sodelavec Hospica

Dr. Božidar Voljč je upokojeni zdravnik, ki posebej poudari, da je vselej deloval v javnem zdravstvu. Je pionir družinske medicine pri nas, trenutno pa predsednik Komisije za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje. Brez zadržkov pove, da smo v Sloveniji na točki, ko so čakalne dobe etično sporne. Poudarja tudi, da pomoč pri samomoru vodi v nevarno predalčkanje življenja kot vredno ali nevredno. Delitev zdravstva na državno in zasebno pa je po njegovi oceni umetna in ni koristna za izpolnjevanje osnovnega poslanstva zdravstva – da vsak bolnik dobi kakovostno zdravstveno pomoč takrat, ko jo potrebuje.

Če kdo, potem Anka Lipušček Miklavič brez dvoma zelo dobro ve, kaj vse je potrebno za to, da pride slovenska hrana v slovenski dom. Ko govori o svoji kmetiji in kmetijstvu v Posočju, ima na obrazu poseben žar. Oči se ji zasvetijo, ko opisuje, kako je Mlekarna Planika iz Kobarida, ki jo je vodila kar 16 let, orala ledino na področju živilskopredelovalne industrije in poskrbela za prepoznavnost lokalno pridelane hrane. Kljub temu, da je podjetje pod njenim vodstvom nanizalo vrsto prebojev, ostaja skromna in velikodušno poudarja, da vsega tega ne bi bilo brez predanosti in zavzetosti sodelavcev. Tudi po upokojitvi njen dan ni enak dnevu. Ostaja zavezana skrbi za slovenskega kmeta, opozarja na pomen mladih prevzemnikov kmetij in še posebej na položaj kmečkih žena.

Marko Žiher vodi družinsko podjetje Žiher, ki je najbolj znano po izdelavi nizkoenergijskih montažnih hiš. Sodobna domovanja nastajajo iz lesa slovenskih gozdov, ki ga skrbno obdelujejo v največjem in najsodobnejšem lesnopredelovalnem centru v tem delu Evrope. Samooskrbno delovanje z majhnim okolijskim odtisom jih uvršča med primere dobre prakse zelenega prehoda, pri katerem je treba, kot pojasnjuje Žiher, ekologijo pravilno odmerjati. Njihovo delo vsakodnevno duši razbohotena birokracija. Ob nepredvidljivem poslovnem okolju pa ni samo enkrat pomislil, če ne bi bilo nemara bolje, da bi poslovanje preselili v tujino. Drznost in jasen cilj, brez tega v poslu ne moreš dosegati prebojev, je prepričan Marko Žiher, ki pravi tudi, da mu je bilo podjetništvo položeno v zibelko. 

Dr. Marko Noč je priznan specialist kardiologije in intenzivne medicine. Predavatelj, raziskovalec, večkratni dobitnik visokih priznanj. A ne izstopa le na strokovni ravni. Zavzeto nastavlja ogledalo zdravstvu in širši družbi. Kot pravi, mu sledenje moralnemu kompasu osebno vse prej kot koristi, prizadeva pa si, da bi imeli od tega čim več bolniki. Brez težav prizna, da spada v »razred dvoživk«, ki so na udaru Golobove vlade, in ne razume, da je v središču prizadevanj za ureditev razmer v zdravstvu ideološki boj proti zdravnikom in ne pacient.

Družba se je znašla na stičišču kriz, kar vodi v občutek nelagodja in malodušja. Poiskati je treba novo ravnovesje, a hkrati obvarovati naš način življenja. A kako to doseči, če nam istočasno primanjkuje odločnih političnih voditeljev? Da je kriza vodenja velik problem Slovenije, med drugim opozarja profesor Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede, kjer je hkrati predstojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi. Je tudi partner v svetovalno-komunikacijski agenciji Herman & Partnerji. Kot pravi, pogreša avtoritete in vizijo, kam gremo in kaj hočemo.

Mladim je treba omogočiti, da bodo z veseljem prevzemali kmetije. Država mora poskrbeti za sistemske spodbude, starši pa svoje otroke v tej smeri vzgajati. Le tako bomo slovenskemu kmetijstvu zagotovili prihodnost, poudarja Janez Beja, predsednik Kmečke zveze Nova Slovenija. Prizadeva si za boljši položaj slovenskega kmeta. Tega zdaj duši birokracija, pa tudi nepravičen sistem obdavčitve. Kje so rešitve?