Val 202 - SoundCloud

Na severu Iraka že od sredine oktobra poteka ofenziva široke koalicije sil na drugo največje mesto v državi Mosul. To je v rokah Islamske države, ki ga je pred dvema letoma osvojila skorajda brez bojev. Do zdaj so se spopadi odvijali v okolici mesta, v torek pa so iraške vladne sile prvič vstopile v obrobni del mesta in s tem je bitka prešla v naslednjo fazo. Prvi del spopadov je na severu Iraka spremljal tudi poročevalec časnika Delo s kriznih žarišč Boštjan Videmšek, ki se je pred nekaj dnevi vrnil v Slovenijo.

Foto: Bobo

Na severu Iraka že od sredine oktobra poteka ofenziva široke koalicije sil na drugo največje mesto v državi Mosul. To je v rokah Islamske države, ki ga je pred dvema letoma osvojila skorajda brez bojev. Do zdaj so se spopadi odvijali v okolici mesta, v torek pa so iraške vladne sile prvič vstopile v obrobni del mesta in s tem je bitka prešla v naslednjo fazo. Prvi del spopadov je na severu Iraka spremljal tudi poročevalec časnika Delo s kriznih žarišč Boštjan Videmšek, ki se je pred nekaj dnevi vrnil v Slovenijo.

Foto: Bobo

Eno izmed ključnih vlog pri iskanju posmrtnih ostankov ubitih v genocidu ima Amor Mašović, član kolegija Inštituta za pogrešane osebe v BIH. Z Mašovićem o iskanju posmrtnih ostankov ubitih v vojni v BIH, Srebrenici, Daytonskem sporazumu, tudi o Hudi Jami.

*Pogovor je objavljen v izvirniku. Avtor: Luka Hvalc

Doktorica pravnih znanosti in docentka na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj pravi, da se pravice pripisujejo po skupinskih lastnostih, kar pomeni, da vedno nekdo izostane. Zato je treba biti občutljiv in čim hitreje reagirati na zahteve ljudi, ki čutijo, da imajo v vsakdanjem življenju zakonski ali ustavni manko. Kot je povedala so ustavne pravice, še posebej del glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posledica emancipatornih bojev in velika civilizacijska pridobitev.

Foto: Bobo

Doktorica pravnih znanosti in docentka na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj pravi, da se pravice pripisujejo po skupinskih lastnostih, kar pomeni, da vedno nekdo izostane. Zato je treba biti občutljiv in čim hitreje reagirati na zahteve ljudi, ki čutijo, da imajo v vsakdanjem življenju zakonski ali ustavni manko. Kot je povedala so ustavne pravice, še posebej del glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posledica emancipatornih bojev in velika civilizacijska pridobitev.

Foto: Bobo

Pravica do zasebnosti je nastala kot osebnostna pravica, v sodobnem svetu pa velja za eno najobsežnejših pravic, ki pogosto trči ob pravico do svobode govora in obveščanja Zato je meja pravice do zasebnosti vedno na preizkušnji. Splet s svojo anonimnostjo ruši vse v preteklosti postavljene meje zasebnosti in etičnih norm. Svoje dodajamo posamezniki, ki z nekritičnim objavljanjem podatkov o sebi, družini in celo otrocih na stežaj odpiramo vrata v svet zasebnosti. O tem dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede.

Foto: Bobo

Pravica do zasebnosti je nastala kot osebnostna pravica, v sodobnem svetu pa velja za eno najobsežnejših pravic, ki pogosto trči ob pravico do svobode govora in obveščanja Zato je meja pravice do zasebnosti vedno na preizkušnji. Splet s svojo anonimnostjo ruši vse v preteklosti postavljene meje zasebnosti in etičnih norm. Svoje dodajamo posamezniki, ki z nekritičnim objavljanjem podatkov o sebi, družini in celo otrocih na stežaj odpiramo vrata v svet zasebnosti. O tem dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede.

Foto: Bobo

Ena od osnovnih civilizacijskih, seveda tudi ustavnih pravic je zagotavljanje svobode dela. O tem se je Boris Žgajnar pogovarjal z dr. Metodo Dodič-Fikfak, predstojnica Kliničnega Inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Foto: Bobo

Ena od osnovnih civilizacijskih, seveda tudi ustavnih pravic je zagotavljanje svobode dela. O tem se je Boris Žgajnar pogovarjal z dr. Metodo Dodič-Fikfak, predstojnica Kliničnega Inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Foto: Bobo

Elementarne pravice in svoboščine, ki jih imamo danes in državo določajo kot sodobno, niso prišle same od sebe, še posebej so se zanje morale boriti ženske, nič jim ni bilo dano. O tem, da se te pravice zdaj postavljajo pod vprašaj in se jih celo poskuša omejiti, pa sociologinja, redna profesorica dr. Milico Antić Gaber z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete.

Foto: Bobo