Številne razvite države stavijo predvsem na razvoj in uporabo javnega prometa, tako v urbanih središčih kot na podeželju. In Slovenija pri tem močno zaostaja.

Toda, kako pri nas, v deželi, kjer je avto ne le prevozno sredstvo, pač pa statusni simbol in družinski član, načrtovati mobilnost prihodnosti, je Jana Vidic vprašala urbanista in načrtovalca celostnih prometnih strategij z Urbanističnega inštituta dr. Aljaža Plevnika, ki je najprej opozoril na zmotno prepričanje, da ima pri nas v mestu in na vasi "tako ali tako vsak svoj avto".

Foto: Bobo

Aplikacija prihaja iz slovaške prestolnice, tam je na voljo že 3 leta in je vodilni, torej največji ponudnik taksijev v mestu. V sistemu imajo 550 taksijev, 100.000 naročil na mesec in številne nagrade za najboljšo aplikacijo in najboljšo uporabniško izkušnjo.

Od avgusta je HOPIN na voljo tudi v Sloveniji.

Številne razvite države stavijo predvsem na razvoj in uporabo javnega prometa, tako v urbanih središčih kot na podeželju. In Slovenija pri tem močno zaostaja.

Toda, kako pri nas, v deželi, kjer je avto ne le prevozno sredstvo, pač pa statusni simbol in družinski član, načrtovati mobilnost prihodnosti, je Jana Vidic vprašala urbanista in načrtovalca celostnih prometnih strategij z Urbanističnega inštituta dr. Aljaža Plevnika, ki je najprej opozoril na zmotno prepričanje, da ima pri nas v mestu in na vasi "tako ali tako vsak svoj avto".

Foto: Bobo

Če smo doslej govorili predvsem o premikih v dojemanju in organizaciji prevoza z osebnimi vozili, se potrebam prebivalstva skušajo prilagoditi tudi ponudniki javnega prevoza v mestih. Ne le s posodabljanjem avtobusnega voznega parka in uporabo drugih vrst goriva zanje, pač pa z iskanjem rešitev za območja, kjer klasični mestni avtobusi niso smiselna rešitev.

Pred dnevi se je prav v ta namen v Ljubljani avtobusom pridružilo tudi 20 električnih osebnih avtomobilov. Kako ta storitev, poimenovana Eurban deluje in kakšni so še načrti za razvoj javnega potniškega prometa, se je Gašper Andrinek pogovarjal z direktorjem Ljubljanskega potniškega prometa Petrom Horvatom.

Foto: MMC/Enej Česnik

Hopin taxi je prva takšna aplikacija, namenjena predvsem vožnjam po prestolnici. Opozori na tovrstne taksije v bližini, omogoča tudi izračun cen, plačilo s kartico, izbiro vrste vozila, pregled zgodovine voženj … Pred uradnim prihodom podobnega, svetovno znanega Uberja v Slovenijo, je Maruša Kerec med vožnjo po Ljubljani odkrivala razlike in podobnosti med tema dvema ponudnikoma taksi storitev prihodnosti.

Foto: Bobo

Marko Radmilovič, soavtor naših Avtomobilsko prometnih minut, pogost voznik in sopotnik med domom in 150 km oddaljeno Ljubljano in subtilen opazovalec družbe in pojavov v njej, tudi na cesti, pravi, da o mobilnosti razmišljamo mnogo preveč enoplastno in zato je tudi iskanje rešitev zanjo vse prevečkrat prav takšno.

Čeprav se zdi, da je z razmahom nizkocenovnih letov po Evropi avtobusni prevoz začel drseti v pozabo, pa je v zadnjem času mogoče zaslediti vse več takšnih avtobusnih prevozov, ki potniku zagotavljajo udobje, wi-fi povezavo in celo vtičnico za telefon. Prevoz od enega kraja do drugega poteka brez nepotrebnih postankov, cene prevozov so prijazne vsakemu žepu. Je to začetek novega obdobja in skoraj pozabljeni avtobusni prevozi na počitnice spet doživljajo svoj razcvet? V Nemčijo je Maja Stepančič poklicala Urško Jakša, predstavnico za stike z javnostmi nemškega podjetja Flixbus.

Okoljska ozaveščenost, razpad mreže javnega prevoza po manjših krajih, stroškovna prijaznost in razvoj spletnih platform, ki omogočajo komunikacijo med neznanimi morebitnimi sopotniki so razlog, da postaja sopotništvo vse bolj pogost način prevoza tudi pri nas in to za vse generacije.

Kljub temu študentje ostajajo njegovi najbolj pogosti uporabniki in (naša prav tako študentka) Uršula Zaletelj se je o prednostih in morebitnih pomisleki o sopotništvu pogovarjala z ustanoviteljem našega največkrat obiskanega portala.

Foto: Flickr

Športna zgodba Aleša Smrekarja.

Foto: Borut Zivulovic /BOBO