Val 202 - SoundCloud

Siniša Marinković je v Slovenijo prišel leta 2006. Najprej je delal v okolici Ljubljane, obnavljali so sakralne objekte. Plačilo ni bilo veliko, a redno. Delodajalec je bil korekten in človeški. A Siniševe hčere so začele s študijem, Evropa je gospodarsko cvetela, gradilo se je … Bilo je veliko možnosti tudi za delo v Avstriji in Nemčiji, zato je Siniša želel zaslužiti več. Našel si je delodajalca z območja Celja, s katerim so odšli delat v Avstrijo, a je posel propadel in vrnili so se v Slovenijo. Tu pa se je začela kalvarija.

Siniša Marinković je v Slovenijo prišel leta 2006. Najprej je delal v okolici Ljubljane, obnavljali so sakralne objekte. Plačilo ni bilo veliko, a redno. Delodajalec je bil korekten in človeški. A Siniševe hčere so začele s študijem, Evropa je gospodarsko cvetela, gradilo se je … Bilo je veliko možnosti tudi za delo v Avstriji in Nemčiji, zato je Siniša želel zaslužiti več. Našel si je delodajalca z območja Celja, s katerim so odšli delat v Avstrijo, a je posel propadel in vrnili so se v Slovenijo. Tu pa se je začela kalvarija.

V prvem delu zgodbe o napotenih delavcih z Balkana smo spoznali našega glavnega junaka Sinišo, ki je doma iz Bosne in Hercegovine. In prav iz te države prihaja k nam največ delavcev. Odpravili smo na podeželje Bosne in Hercegovine, tudi v rojstni kraj Siniše Marinkovića in naprej proti Sarajevu. No, začenjamo pa v slovenski prestolnici …

V prvem delu zgodbe o napotenih delavcih z Balkana smo spoznali našega glavnega junaka Sinišo, ki je doma iz Bosne in Hercegovine. In prav iz te države prihaja k nam največ delavcev. Odpravili smo na podeželje Bosne in Hercegovine, tudi v rojstni kraj Siniše Marinkovića in naprej proti Sarajevu. No, začenjamo pa v slovenski prestolnici …

V prvem delu zgodbe o napotenih delavcih z Balkana smo spoznali našega glavnega junaka Sinišo, ki je doma iz Bosne in Hercegovine. In prav iz te države prihaja k nam največ delavcev. Odpravili smo na podeželje Bosne in Hercegovine, tudi v rojstni kraj Siniše Marinkovića in naprej proti Sarajevu. No, začenjamo pa v slovenski prestolnici …

Siniša Marinković, 50-letni delavec iz Bosne in Hercegovine, je kot napoteni delavec v tujini in tudi med delom v Sloveniji izkusil ves spekter izkoriščevalskih praks. Ob robu praznika dela je njegova pripoved jasen dokaz, da pravično plačano in spoštovano delo še zdaleč ni samoumevno in da lahko boj zanj močno zaorje v človekovo dostojanstvo. O tistih, ki jih dostikrat ne opazimo, bo govor v nadaljevanju. Tistih, ki nam zidajo hiše, čistijo pisarne … a so pogosto nevidni, kaj šele slišani.

Siniša Marinković, 50-letni delavec iz Bosne in Hercegovine, je kot napoteni delavec v tujini in tudi med delom v Sloveniji izkusil ves spekter izkoriščevalskih praks. Ob robu praznika dela je njegova pripoved jasen dokaz, da pravično plačano in spoštovano delo še zdaleč ni samoumevno in da lahko boj zanj močno zaorje v človekovo dostojanstvo. O tistih, ki jih dostikrat ne opazimo, bo govor v nadaljevanju. Tistih, ki nam zidajo hiše, čistijo pisarne … a so pogosto nevidni, kaj šele slišani.

Siniša Marinković, 50-letni delavec iz Bosne in Hercegovine, je kot napoteni delavec v tujini in tudi med delom v Sloveniji izkusil ves spekter izkoriščevalskih praks. Ob robu praznika dela je njegova pripoved jasen dokaz, da pravično plačano in spoštovano delo še zdaleč ni samoumevno in da lahko boj zanj močno zaorje v človekovo dostojanstvo. O tistih, ki jih dostikrat ne opazimo, bo govor v nadaljevanju. Tistih, ki nam zidajo hiše, čistijo pisarne … a so pogosto nevidni, kaj šele slišani.

Siniša bi lahko bil Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, a je bilo njegovo delo brez smisla in poštenega plačila. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova naivnost pahnili na rob preživetja. Skozi konkretno življenjsko zgodbo opozarjamo na zakonodajne, poslovne in človeške slabosti usod sodobnih Sizifov, katerih skale se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Siniševo delo in življenje sta ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Sizifovo delo obstaja tudi v 21. stoletju.

Siniša bi lahko bil Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, a je bilo njegovo delo brez smisla in poštenega plačila. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova naivnost pahnili na rob preživetja. Skozi konkretno življenjsko zgodbo opozarjamo na zakonodajne, poslovne in človeške slabosti usod sodobnih Sizifov, katerih skale se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Siniševo delo in življenje sta ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Sizifovo delo obstaja tudi v 21. stoletju.