Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.