Na letošnji že 14. Konferenci dobrih praks v sodstvu, ki je 9. decembra 2025 pod okriljem Vrhovnega sodišča RS potekala na Brdu pri Kranju, so se obiskovalci lahko udeležili tudi okrogle mize z naslovom Gledališče in pravo - sodna dvorana je lahko tudi oder. Na njej so odvetnik dr. Peter Čeferin, filozof dr. Gregor Moder in dramaturginja Manca Sevšek Majeršič razpravljali, ali je sodna dvorana lahko tudi oder oziroma v kolikšni meri je mogoče med gledališčem in pravom prepoznati sorodne izrazne in simbolne razsežnosti.

Sodelujoči sodno dvorano obravnavajo kot prostor javne komunikacije, v katerem se pravni postopek prepleta z nastopom, govorom in simbolnimi pomeni. Razprava izhaja iz vprašanja, kako sodna obravnava ni zgolj formalni pravni proces, temveč tudi prostor, kjer način izražanja, drža, raba jezika in neverbalni signali sooblikujejo potek in doživljanje postopka.

V ospredju so vloga sodnika, nastop strank in pooblaščencev ter pomen govorne in nebesedne komunikacije v sodni dvorani. Pogovor odpira tudi razmislek o sodni dvorani kot simbolnem prostoru, v katerem se oblikujejo predstave o avtoriteti, nepristranskosti in pravičnosti ter o tem, kako ti elementi vplivajo na zaznavanje sodnega odločanja tako med udeleženci postopka kot v širši javnosti.

Sredi letošnjega novembra je na Vrhovnem sodišču RS potekala okrogla miza z naslovom Hugo Grotius in sodobni izzivi mednarodnega prava – 400 let od izida De jure belli ac pacis (O pravu vojne in miru). V pogovoru so sodelovali sodnica Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Vasilka Sancin, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču dr. Erik Kerševan, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha, vodja Centralne pravosodne knjižnice na Vrhovnem sodišču Igor Zemljič in Maja Vavtar, bibliotekarka v Centralni pravosodni knjižnici. Okroglo mizo je vodil vodja Službe za odnose z javnostmi na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec.

V dobri uri so se sogovorniki dotaknili številnih vprašanj, povezanih z Grotiusovim zanimivim življenjem in delom. Hugo Grotius je pomagal oblikovati pravne temelje nizozemske države, ki ga je nato izgnala, saj so bila njegova prizadevanja za versko toleranco, pravno državo in mednarodni red v času verskih in političnih napetosti preveč napredna za nizozemsko elito. A prav ta načela so pozneje postala temelj sodobne evropske pravne kulture. Govorci so se strinjali, da Grotiusovo razmišljanje, ki veje iz njegovih del, ni tako odmaknjeno, kot se zdi, nasprotno, aktualno je še danes. Čas, v katerem je živel in delal, je, žal, zelo podoben današnjemu. Nenazadnje je Grotius kot migrant prehajal meje takratnih državnih tvorb. Danes se Evropa tudi sooča z vojno, begunci (političnimi, ekonomskimi in okoljskimi), resne izzive predstavljajo odnosi med državami ter tudi odnosi med državami in ljudmi, ki želijo živeti in delati v Evropi.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi razvoja mednarodnopravne prepovedi uporabe sile od časa Grotiusa do danes in izzivov, s katerimi se ta sooča v praksi. Poleg tega so spregovorili tudi o načelu humanosti v mednarodnem pravu skozi čas, o veljavnosti prava človekovih pravic v situacijah oboroženih spopadov ter o tem, kakšno vlogo in pomen ima Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri naslavljanju situacij oboroženih spopadov, vključno z aktualnim oboroženim spopadom v Evropi, ki je posledica ruske agresije proti Ukrajini.

Konec junija 2025 je na Vrhovnem sodišču potekala okrogla miza na temo notranje neodvisnosti sodnika. Gre za vprašanje, ki je vse bolj prisotno tudi v praksi sodnih svetov ter v sodni praksi ustavnih in evropskih sodišč. V razpravi, ki jo je moderiral vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan, so sodelovali vrhovna sodnica mag. Nina Betetto, predsednica Sodnega sveta RS dr. Urška Kežmah, sodnik na Splošnem sodišču EU dr. Damjan Kukovec in ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar. V dobri uri so se dotaknili številnih vprašanj, povezanih z notranjo in zunanjo neodvisnostjo sodnika. Kot so se strinjali sogovorniki, pojem neodvisnosti sodnika pomeni predvsem neodvisno in nepristransko sojenje ter uresničevanje pravice strank do poštenega sodnega postopka. Zajema pa tudi neodvisnost sodstva od drugih vej oblasti in notranjo neodvisnost sodnika znotraj sodnega sistema.

Tokrat vas vabimo k poslušanju posnetka okrogle mize z naslovom Obravnava spolnih zlorab otrok kot ena najdelikatnejših družbenih tem. Potekala je 14. maja 2024 na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Strokovnjakinje z različnih področij so podale dragocene vpoglede v prakso sodnih postopkov, v katere so kot žrtve spolnih zlorab vpleteni najranljivejši v družbi – otroci, javnost pa je na takšne primere še posebej občutljiva.

Pogovor je povezovala podpredsednica Vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok, ki je kot vrhovna sodnica s področja kazenskih zadev dobra poznavalka tematike. Različne vidike obravnave deliktov zoper spolno nedotakljivost mladoletnikov so predstavile vrhovna sodnica Maja Baškovič, namestnica Generalne državne tožilke RS vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, dr. Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti ter mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje.

Na okrogli mizi so bile med drugim predstavljene novosti v zakonodaji, ki je bila v zadnjih letih nadgrajena, ter praksa dela sodišč s področja spolnih zlorab otrok. Posebna pozornost je bila namenjena tudi zastaralnim rokom za takšna kazniva dejanja, ki so lahko dolgi tudi do 60 let.

V primerih spolnih zlorab je posebna pozornost posvečena zaščiti mladoletnih žrtev, saj so v kolesje postopka, od prijave do obsodbe domnevnega storilca, vpleteni kot najbolj ranljiv člen. Javnost je zaradi zaščite žrtev vedno izključena z obravnave tovrstnih primerov na sodiščih, zato s podrobnostmi posameznih primerov ni in tudi ne sme biti seznanjena. Po drugi strani slovenska zakonodaja zagotavlja številne varovalke za zaščito žrtev, s pomočjo katerih naj bi se preprečilo povzročanje dodatnih travm in viktimizacija. Izjemno dobro prakso, po kateri se že zgledujejo tudi v tujini, predstavlja Hiša za otroke. To je varen in prijazen prostor, v katerem otrokom, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, nudijo pomoč in podporo ter z njimi opravijo zaslišanje za potrebe sodnega postopka.

Vrhovno sodišče, ki je pripravilo okroglo mizo, je želelo na ta način približati javnosti vse vidike obravnave spolnih zlorab otrok. Dogodek je bil sneman in je v celoti na voljo javnosti, kar omogoča boljše razumevanje in ozaveščenje o tej delikatni in tudi za širšo javnost pomembni temi.

Prijetno poslušanje!

Služba za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

Tokrat vas vabimo k poslušanju posnetka okrogle mize z naslovom Priložnosti in pasti uporabe umetne inteligence v sodstvu. Potekala je 21. novembra 2023 na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Razpravljajoči so se posvetili predstavitvi trenutnega stanja uporabe umetne inteligence v sodstvu. V nadaljevanju so se pogovarjali o prednostih in izzivih uporabe umetne inteligence v pravu, avtorskopravnih omejitvah in regulaciji področja ter tudi prihodnosti človeštva in umetne inteligence.

Sodelujoči:

- Gregor Strojin, LL.M., svetovalec predsednika Vrhovnega sodišča in podpredsednik odbora za umetno inteligenco (CAI) pri Svetu Evrope

- dr. Ciril Keršmanc, okrožni sodnik, vodja Specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, vodja projekta Tipko

- David Premelč, partner v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji

- Aljoša Rehar, odgovorni urednik STA (Slovenska tiskovna agencija)

- Okroglo mizo vodi: mag. Jaša Vrabec, Služba za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča

Prijetno poslušanje!

Služba za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije