Enaintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 3. 11. 2024

V vsakem trenutku zgodovine, ko se človek srečuje z Božjo besedo, ta ne zveni le kot starodavna postava, temveč kot živi klic k srcu. “Poslušaj Izrael!” Ta poziv ni zgolj teološki izrek, temveč osebno povabilo. Bog se obrača na svoje ljudstvo in na vsakogar izmed nas, ko pravi: ”Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo.”

Ljubiti Boga z vsem srcem je več kot čustvena ali intelektualna zavezanost. Gre za to, da se vsa naša volja, vse naše hrepenenje usmeri k Bogu. Ljubiti ga z vsem srcem pomeni, da mu pustimo oblikovati svoje želje. Kot duhovna bitja smo ustvarjeni za odnos z Bogom, vendar je naša naloga, da v tem svetu, ki pogosto pozablja na svojo duhovno dimenzijo, ohranjamo to zavest in vsakodnevno odločitev za Boga. Bog želi, da Ga ljubimo s svojimi telesi, z vsem kar smo, z vsemi darovi, ki nam jih je dal.

Jezus v Markovem evangeliju pokaže, kako je ljubezen do Boga neločljivo povezana z ljubeznijo do bližnjega. Naše obličje do bližnjega je vedno tudi naše obličje do Boga. V vsaki situaciji našega življenja smo poklicani ljubiti konkretne osebe, ki jih srečujemo.

Bog nas ne kliče k popolnosti v našem lastnem delovanju, ampak nas kliče k zvestobi. Ključ do tega življenja je vera, vera, ki presega zgolj čustveno izkušnjo ali intelektualno privolitev. Ljubezen do Boga in bližnjega je vedno izziv, vendar je to edina pot do resnične izpolnitve, do življenja v polnosti.

Zapoved ljubezni, ki jo Bog polaga v naša srca, je svetilka, ki osvetljuje našo pot. Njena luč nas vodi, tudi ko se znajdemo v temi vsakodnevnih izzivov.