Življenje išče pot

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

Poletje je čas, ki nam omogoča, da več časa preživimo v naravi in v skupnih aktivnostih, ki nas povezujejo. Ob tem je zelo pomembno, da starši počitnice načrtujejo in v družinsko življenje uvedejo navade in dobro rutino, ki omogoča otrokom in mladim omejen čas uporabe zaslonov. Zato je poletje čas, ko se lahko vsi skupaj učijo varno in odgovorno uporabljati sodobno tehnologijo. Janez Arh s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut starše zato nagovarja, naj se z otroki skupaj dogovorijo, kaj bi delali med počitnicami.

Predstavili smo spletno različico aplikacije z imenom Magda, ki omogoča socialno vključenost starejših v dugutalni svet. Zasnovana je kot učilnica, kjer dobite kuharske nasvete pa tudi ideje za telovadbo, video posnetke za samoučenje in predloge za izlete po Sloveniji. Več o bogati vsebini pa bo povedala direktorica Zavoda Simbioza Ana Pleško.

Ob 20 - letnici delovanja smo govorili s  strokovno sodelavko Društva prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote Janjo Završnik, in sicer o pomenu bodočega novega zavetišča v Ljubljani, o grobu, ki ga imajo za brezdomce na Žalah in kakšno pomoč potrebujejo za svoje delovanje. 

Večini med nami je samoumevno, da imamo dom. Da imamo sobo, posteljo, hladilnik in ljudi, s katerimi živim. To žal ne velja za brezdomce, za katere v Ljubljan že 20 let skrbijo v Društvu prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote. Kako so v teh letih uspeli razviti celostno pomoč, nam je povedala strokovna sodelavka Janja Završnik.

Naš gost, psihoterapevt in supervizor dr. Bogdan Polajner, zato zagovarja t.i. avtoritativno-demokratični vzgojni slog, ki združuje brezpogojno ljubezen in varnost s trdnim postavljanjem meja. Ostali trije dejavniki -  okolje, vrstniki in genetika - pa ustvarjajo tako pritisk kakor pozitiven vpliv na oblikovanje človekove osebnosti. 

Nekatere smernice za oblikovalce politik, izobraževalne in zdravstvene oblasti ter strokovnjake za vrtčevsko dobo predvidevajo seznanitev z različnimi vrstami družin, vpeljevanje strokovnih izrazov za spolne organe, spodbujanje samozadovoljevanja ter raziskovanje lastnega in sovrstnikovega telesa. Kako se upreti tem ideološkim smernicam? Pojasnjuje članica Društva katoliških učiteljev Slovenije Klara Levstek. 

Psihoterapevt dr. Bogdan Polajner ne zagovarja teorije, da se nekdo enostavno rodi s »karakterjem zasvojenca«. Namesto tega poudarja, da se osebnostne značilnosti razvijejo kot odziv na nepredelane čustvene stiske in da je proces ločevanja od staršev eden ključnih stebrov zdravega odraščanja, kjer imajo starši odločilno vlogo. 

Nihče ne postane odvisen čez noč in prav tako je potrebno veliko časa in truda, da se cikel zasvojenosti prekine, pravi psihoterapevt dr. Bogdan Polajner o zasvojenosti med mladimi. Kako se razvija pri mladem človeku in na kaj morajo biti starši pozorni, ko se jim otrok pred očmi spreminja? Letos je izdal Priročnik, predstavlja celosten model reševanja zasvojenosti, ki temelji na obravnavi štirih ključnih področij: vedenjskih in telesnih vzrokov, osebnostnih vzrokov, duhovnih ter socialnih dejavnikov. 

Poznamo vrsto skupin, od interesnih, terapevtskih, vzgojnih, delovnih, verskih in tako naprej. Skupinsko delo v naši civilizaciji pomaga obnoviti sožitje na sodobnem nivoju. Tega ne zmore ne politika, ne mediji in ne individualno učenje. Ampak le v skupini, v odnosu. Pogovarjali smo se z avtorjem dr. Jožetom Ramovšem ob izidu knjige »Skupina in skupinsko delo«.