Sogovornica podkasta Zorni kot je Mojca Pehant iz Maribora, svetovalka na področju sistemske psihodinamike in poslovne komunikacije. Verjame, da je komunikacija vse oziroma skoraj vse, in da je odvisna od naše notranje urejenosti – občutkov, čustev, samozavesti, samovrednotenja in samoobvladovanja. O komunikaciji in o tem, kako biti boljši v odnosih z drugimi, predava zaposlenim v podjetjih, vodjem, direktorjem in študentom. Študenti dodiplomskih programov Fakultete DOBA so jo nedavno izbrali za Naj učiteljico.

Sogovornik v podcastu Zorni kot bo znani slovenski letalec, fotograf, biolog in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič. Z letalom je trikrat obkrožil svet, opravil nešteto meritev črnega ogljika in svoje podvige in kritična stališča do človekovega uničevanja narave predstavil v nedavno izdanem dokumentarcu Temni pokrov sveta. Eno od njegovih sporočil je, da nujno potrebujemo spremembo trenutne gospodarske ureditve, ki je okoljsko in družbeno poponoma nevzdržna. Zanimalo nas je tudi, kakšne misli so ga obšle ob nedavnih poplavah v Sloveniji in ali bo še četrtič z letalom obkrožil svet.

Sogovornika v podcastu Zorni kot sta Maja Kušer in Dejan Škoda, prostovoljca Zveze prijateljev mladine Maribor. Kot vzgojitelja otrok sta se udeležila letošnjega letovanja v 4. izmeni VIRC Poreč. Zadnji dan izmene sta prejela sporočilo, da je celo naselje in njuna nova, še ne do konca opremljena hiša, v katero sta se selila dva dni pred odhodom na letovanje, poplavljena. Z namenom, da bi vsaj malo oblažili njihovo stisko, so se na Zvezi prijateljev mladine Maribor odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov.

Sogovornica podkasta Zorni kot je mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Med drugim smo se pogovarjali o značilnostih mačk in njihovem vedenju, o tem, kaj lahko skrbniki mačk storijo za njihovo ugodje in kako moderne mačke sobivajo s človekom.

V podcastu Zorni kot je naša sogovornica Marina P. Frangež, ustanoviteljica Facebook skupine Dojiva se in festivala Dojiva se, porodna doula in soustanoviteljica Šole za starše Veva. Z njo se pogovarjamo o pomenu dojenja, pripravah na porod in materinstvu oziroma starševstvu.

Maturanti uživajo zaslužene počitnice, pred mikrofon pa smo povabili diamantno maturantko, Katarino Grilj iz Slovenske Bistrice. Sogovornica tokratnega podcasta Zorni kot je tudi nadarjena matematičarka, ki se lahko pohvali s številnimi dosežki na matematičnih tekmovanjih in olimpijadah, oktobra pa začenja študij matematike na Univerzi v Ljubljani.

Podcast Zorni kot smo posneli v prostorih Doma sv. Jožefa nad Celjem, ki od leta 2008 izvaja institucionalno varstvo starejših. Pred osmimi leti so pri delu z ostarelimi vpeljali metodo Montessori, pred dnevi pa so za svoje delo kot prvi v Evropi prejeli bronasti certifikat Montessori Inspired Lifestyle. Tehnike italijanske filozofinje Marie Montessori so vse bolj znane v vzgoji in izobraževanju otrok, nekoliko manj pa pri delu s starejšimi. V Domu sv. Jožefa jo je leta 2015 vpeljala terapevtka Sara Črepinšek, ki je tudi naša sogovornica.

Gost podcasta Zorni kot je Ibrahim Kasabji, Sirec, ki je leta 2014, med vojno v Siriji, pribežal iz obleganega Alepa v Maribor in tukaj tudi ostal. Z njim se med drugim pogovarjamo o njegovih spominih na domovino pred in med vojno, prihodu v Slovenijo, učenju slovenščine in prevajalskem delu iz arabščine, pa tudi o tem, kako doživlja Maribor in ali si želi vrnitve v Sirijo.

Tema so vetrne elektrarne na Pohorju. Kot je znano, želi projektno podjetje Energija na veter na Bistriškem Pohorju postaviti 56 vetrnih elektrarn. A krajani, združeni v Civilno iniciativo za Pohorje, temu nasprotujejo.

Sogovornica v podkastu Zorni kot je družinska zdravnica iz Ormoža, Marta Tetičkovič Ranfl, osebna zdravnica pokojne Alenke Čurin Janžekovič, ki je pomoč pri samousmrtitvi poiskala v Švici. Omenjena zdravnica je vrsto let spremljala razvoj bolezni Čurinove in javno izrazila podporo pravici, da se vsak odloči sam, kdaj naj zaradi hude bolezni, ker ni možnosti izboljšanja, življenje konča. Podpira tudi predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega so pobudniki pred dnevi zbrali zakonsko potrebnih pet tisoč podpisov volivcev.