V izraelskih napadih na Gazo je bilo danes ubitih več kot 50 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. V mednarodni skupnosti se vrstijo k odprtju mejnih prehodov za dostavo hrane sestradanim prebivalcem. Tamkajšnje zdravstvene oblasti pozivajo k dostavi zdravil in medicinskih pripomočkov. Izraelska vojska medtem krepi svojo kopensko ofenzivo v mestu Gaza.

Združeni narodi so na območju mesta Gaza tudi uradno razglasili lakoto, v katastrofalnih razmerah zaradi stradanja živi več kot pol milijona ljudi. Izrael te ugotovitve zavrača, Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem pa poziva k prekinitvi spopadov in k omogočanju dostopa humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

Slovenija je Izrael znova pozvala, naj prekliče načrte za zasedbo mesta Gaza v istoimenski enklavi. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, lahko takšni koraki vodijo le k nadaljnjemu uničenju in lahko sprožijo trajno vojno v regiji. Medtem Izrael nadaljuje ofenzivo na mesto Gaza. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sešel z vojaškimi poveljniki, da bi odobril načrte za zavzetje mesta, obenem pa je napovedal začetek takojšnjih pogajanj za osvoboditev talcev, ki jih zadržuje Hamas, in končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael. Kot je dejal, so v fazi odločanja.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup še dejal minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito.

Voditelji Evropske unije se se popoldne prek videopovezave seznanili z vsebino včerajšnjih srečanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in več evropskih voditeljev v Beli hiši. Pred tem se je, prav tako na daljavo, sešla koalicija voljnih. Izid pogovorov sta pripravljenost na evropska varnostna zagotovila za Ukrajino in poziv, da mora Rusija nemudoma končati napade.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob sprejemu ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega v Beli hiši napovedal sodelovanje pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po njegovih besedah je nanje pristal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Trump se je ob tem zavzel za tristransko srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, na katerega je pripravljen tudi Zelenski.

Ob današnjem državnem prazniku se spominjamo 17. avgusta 1919, ko so se prekmurski Slovenci po več stoletjih madžarske oblasti spet povezali z matico. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila vlogo Prekmurja pri krepitvi slovenske identitete, premier Robert Golob pa je izpostavil med drugim razvojni potencial regije. Združitev prekmurskih Slovencev z matico je pri nas državni praznik, ki ni dela prost, od leta 2006.

Znane so nekatere ruske zahteve za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če se ukrajinske sile umaknejo iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Trump je vsebino pogovorov s Putinom posredoval voditeljem članic Nata, ki so se strinjali, da je najboljši način za konec vojne med Rusijo in Ukrajino neposredna sklenitev mirovnega dogovora.

Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta prispela na Aljasko in začela srečanje, na katerem bosta po napovedih razpravljala predvsem o vojni v Ukrajini, pa tudi drugih varnostnih in gospodarskih vprašanjih. Bela hiša in Kremelj sta sporočila, da bosta predsednika na pogovorih spremljala ameriški in ruski zunanji minister Marco Rubio in Sergej Lavrov ter Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Po pričakovanju Moskve bo celotno srečanje trajalo najmanj šest do sedem ur.

Po velikem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju letos se je slovenski BDP v drugem četrtletju na letni ravni zvišal za 0,7 odstotka. Slovensko gospodarstvo se je predvsem na račun okrepljenega domačega trošenja vrnilo v območje rasti. A velika tveganja ostajajo.