Slovenija je kot prva evropska država uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja na Izrael, je sporočil premier Robert Golob. V luči dogodkov v Gazi je vlada na zagovor poklicala tudi izraelsko veleposlanico Ruth Cohen-Dar in jo pozvalo h končanju vojne in stradanja. V mednarodni skupnosti se medtem krepijo namere o priznanju Palestine, potezo sta napovedali tudi Portugalska in Avstralija.

Dan je zaznamovala huda prometna nesreča na štajerski avtocesti, pri Tepanju je umrlo pet ljudi. Med smrtnimi žrtvami so najmanj štiri državljanke Ukrajine.

V Zrcalu dneva tudi.

- Avstrija v preiskavo racije pri muzeju Peršman

- Silovit potres prizadel Kamčatko

-Odstop Evgenije Bujak na Touru

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Članice Evropske unije izražajo različne odzive po sprejetju 15-odstotnih carin na večino izvoza iz Evrope v Združene države. Francija ocenjuje, da so Združene države izbrale gospodarsko prisilo in niso upoštevale pravil svetovne trgovinske organizacije. Italija dogovor pozdravlja, češ da bi lahko imela zaostritev trgovinskih odnosov med Brusljem in Washingtonom uničujoče posledice. Kritiki pa opozarjajo, da je Unija preveč popustila Združenim državam in da bo evropsko gospodarstvo vseeno utrpelo škodo. Nemški analitiki svarijo, da bi se lahko njihov BDP zaradi carinskih ukrepov znižal za 6 milijard evrov in pol oziroma za 0,15 odstotka. Za Slovenski BDP bi to pomenilo približno 100 milijonov evrov, navaja časnik Finance.

V deževnem vremenu in z novim pričakovanim zmagoslavjem Tadeja Pogačarja se je v Parizu končala 112-ta kolesarska dirka po Franciji. Slovenski šampion je po štirih letih znova stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega podesta na Elizejskih poljanah. V zadnji etapi se je dolgo boril za etapno zmago, zadnjo preizkušnjo letošnje dirke pa je na koncu na 3. mestu končal Matej Mohorič.

Izraelska vojska je, kot navaja, pripravljena izvesti človekoljubne prekinitve v delih Gaze. Ob tem je dejala, da naj bi v enklavi že začela dostavljati pomoč iz zraka. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem od jutra ubitih več kot 70 ljudi, od teh najmanj 42 iskalcev pomoči, navajajo palestinski viri.

Pred drugo obletnico ujme avgusta 2023 so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili informacije o izvajanju del na vodotokih, stanje na področju odprave škode na občinski infrastrukturi in financiranje. Dosedanji sanacijski ukrepi so po njihovi oceni dali odličen rezultat. Lani so začeli tudi petletno trajno obnovo, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Poslanke in poslanci so na izredni seji vnovič potrdili zakone o uporabi konoplje za medicinske in zdravstvene namene, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o zaščiti živali. Ta prinaša prepoved kastracije pujskov brez anastezije in prepoved baterijske reje kokoši nesnic od začetka leta 2029.

Vlada je sprejela izhodišča za ustanovitev novega javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč in prenovljeno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša novost je uvedba novih obračunskih enot za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav. Potrdila je tudi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev. Ta bo podjetjem, ki se soočajo z vprašanjem nasledstva zaradi upokojevanja prvotnih lastnikov, omogočil prodajo lastništva zaposlenim. Država bi to spodbujala z davčnimi ugodnostnmi. Vlada je sprejela tudi strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze. Med drugim predvideva ustanovitev družbe ali holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Na tak način želijo zagotoviti tudi, da sredstva, vložena v obrambo, ostanejo v domačih podjetjih.

Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.