Peter Pučnik je duhovnik, salezijanec in človek mnogih talentov.

Po novi maši, ki jo je pel na prelomu tisočletja, je bil Peter vodja duhovnih vaj v Želimljem, vzgojitelj v tamkajšnjem dijaškem domu, nato vodja rakovniške glasbene šole, sledilo pa je skoraj 10-letno vodenje zavoda Marianum v Veržeju – dokler se ni pred kratkim zopet vrnil v Želimlje.

Ob vseh teh vlogah pa je Peter znan tudi kot glasbenik – njegove so mnoge duhovne pesmi, ki jih danes pojejo mladi – in pa kot terapevt.

Povod, da sem Petra povabil v Goreči grm, pa niso vse njegove »delovne zmage«. V zadnjih nekaj letih, od 2019 naprej, so namreč mnoge bolezni močno načele njegovo zdravje. V tem jesenskem času, ko je noč vedno daljša, dnevi pa za marsikoga vedno bolj turobni in tudi fizično vse bolj naporni, se mi Peter zdi pravi prinašalec veselja.

Kljub temu, da mnogih svojih talentov zaradi bolezni ne more več uresničevati tako kot pred nekaj leti, ali pa morda prav zato, je ohranil in še okrepil tisto, kar se zdi najpomembnejše. Vas zanima, kaj je to?