Arhitektovi dialogi

Moj tokratni gost je arhitekt JERNEJ GIRANDON, kolega mlajše generacije. Njegovo ime sem že večkrat zasledil, a se do nedavnega nisva osebno poznala. Naključje pa je hotelo, da sem ga srečal na festivalu Odprte hiše Slovenije, kjer je za javnost odprl svoj dom. In ker ravno tisti dan ni bila odprta nobena od hiš našega biroja, sem izkoristil priložnost, da si jo ogledam.

Njegov dom je estetsko izjemen prostor, poln wabi-sabi rešitev, ki so mi osebno zelo blizu. A kar ga dela resnično posebnega, je dejstvo, da je nastal v samogradnji.

Samogradnja je bila nekoč glavni način gradnje – po vojni vse do 70-ih, 80-ih let. Nato je nekoliko zamrla, a danes, ob vse višjih stroških gradnje, morda spet dobiva nov zagon. Tema me zanima tako osebno kot profesionalno.

Z Jernejem sva že na OHS uspela na hitro poklepetati o tem, a le toliko, da sem videl, kako široka in zanimiva je ta zgodba. Zato sem izkoristil priložnost ob izidu njegove knjige o samogradnji in ga povabil v podcast Arhitektovi dialogi.

Moj tokratni gost je arhitekt JERNEJ GIRANDON, kolega mlajše generacije. Njegovo ime sem že večkrat zasledil, a se do nedavnega nisva osebno poznala. Naključje pa je hotelo, da sem ga srečal na festivalu Odprte hiše Slovenije, kjer je za javnost odprl svoj dom. In ker ravno tisti dan ni bila odprta nobena od hiš našega biroja, sem izkoristil priložnost, da si jo ogledam.

Njegov dom je estetsko izjemen prostor, poln wabi-sabi rešitev, ki so mi osebno zelo blizu. A kar ga dela resnično posebnega, je dejstvo, da je nastal v samogradnji.

Samogradnja je bila nekoč glavni način gradnje – po vojni vse do 70-ih, 80-ih let. Nato je nekoliko zamrla, a danes, ob vse višjih stroških gradnje, morda spet dobiva nov zagon. Tema me zanima tako osebno kot profesionalno.

Z Jernejem sva že na OHS uspela na hitro poklepetati o tem, a le toliko, da sem videl, kako široka in zanimiva je ta zgodba. Zato sem izkoristil priložnost ob izidu njegove knjige o samogradnji in ga povabil v podcast Arhitektovi dialogi.

Moj tokratni gost je arhitekt JERNEJ GIRANDON, kolega mlajše generacije. Njegovo ime sem že večkrat zasledil, a se do nedavnega nisva osebno poznala. Naključje pa je hotelo, da sem ga srečal na festivalu Odprte hiše Slovenije, kjer je za javnost odprl svoj dom. In ker ravno tisti dan ni bila odprta nobena od hiš našega biroja, sem izkoristil priložnost, da si jo ogledam.

Njegov dom je estetsko izjemen prostor, poln wabi-sabi rešitev, ki so mi osebno zelo blizu. A kar ga dela resnično posebnega, je dejstvo, da je nastal v samogradnji.

Samogradnja je bila nekoč glavni način gradnje – po vojni vse do 70-ih, 80-ih let. Nato je nekoliko zamrla, a danes, ob vse višjih stroških gradnje, morda spet dobiva nov zagon. Tema me zanima tako osebno kot profesionalno.

Z Jernejem sva že na OHS uspela na hitro poklepetati o tem, a le toliko, da sem videl, kako široka in zanimiva je ta zgodba. Zato sem izkoristil priložnost ob izidu njegove knjige o samogradnji in ga povabil v podcast Arhitektovi dialogi.

Ideja za temo današnjega pogovora je vzniknila na podlagi arhitekturnega natečaja OUTSIDER AWARD, kjer je med ostalimi našla svoje mesto tudi kategorija odprta mesta.Moja današnja gosta sta tako MATEVŽ GRANDA, arhitekt, soustanovitelj in umetniški direktor revij OUTSIDER in elNormal ter sokreator ozvezdja OUTSIDER.Kot kurator in žirant že prej omenjene kategorije odprta mesta, pa se nama je pridružil še ALEŠ GABRIJELČIČ, prav tako arhitekt a nekoliko mlajše generacije. Z očetom, znanim slovenskim arhitektom in bivšim dekanom Fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem in bratom Boštjanom vodijo uspešen arhitekturni studio biro Arhitektura d.o.o.Tekom več kot tri ure trajajočega pogovora, smo si vzeli čas in se posvetili mestom in bivanju nasploh, vlogi, ki jo igrajo pri tem različne oblike prometa in kaj si od te nagradne kategorije obetata. Vljudno vabljeni k poslušanju. In če se vam bom pogovor zdel zanimiv bom vesel, če kliknete SUBSCRIBE.

Ideja za temo današnjega pogovora je vzniknila na podlagi arhitekturnega natečaja OUTSIDER AWARD, kjer je med ostalimi našla svoje mesto tudi kategorija odprta mesta.Moja današnja gosta sta tako MATEVŽ GRANDA, arhitekt, soustanovitelj in umetniški direktor revij OUTSIDER in elNormal ter sokreator ozvezdja OUTSIDER.Kot kurator in žirant že prej omenjene kategorije odprta mesta, pa se nama je pridružil še ALEŠ GABRIJELČIČ, prav tako arhitekt a nekoliko mlajše generacije. Z očetom, znanim slovenskim arhitektom in bivšim dekanom Fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem in bratom Boštjanom vodijo uspešen arhitekturni studio biro Arhitektura d.o.o.Tekom več kot tri ure trajajočega pogovora, smo si vzeli čas in se posvetili mestom in bivanju nasploh, vlogi, ki jo igrajo pri tem različne oblike prometa in kaj si od te nagradne kategorije obetata. Vljudno vabljeni k poslušanju. In če se vam bom pogovor zdel zanimiv bom vesel, če kliknete SUBSCRIBE.

Ideja za temo današnjega pogovora je vzniknila na podlagi arhitekturnega natečaja OUTSIDER AWARD, kjer je med ostalimi našla svoje mesto tudi kategorija odprta mesta.Moja današnja gosta sta tako MATEVŽ GRANDA, arhitekt, soustanovitelj in umetniški direktor revij OUTSIDER in elNormal ter sokreator ozvezdja OUTSIDER.Kot kurator in žirant že prej omenjene kategorije odprta mesta, pa se nama je pridružil še ALEŠ GABRIJELČIČ, prav tako arhitekt a nekoliko mlajše generacije. Z očetom, znanim slovenskim arhitektom in bivšim dekanom Fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem in bratom Boštjanom vodijo uspešen arhitekturni studio biro Arhitektura d.o.o.Tekom več kot tri ure trajajočega pogovora, smo si vzeli čas in se posvetili mestom in bivanju nasploh, vlogi, ki jo igrajo pri tem različne oblike prometa in kaj si od te nagradne kategorije obetata. Vljudno vabljeni k poslušanju. In če se vam bom pogovor zdel zanimiv bom vesel, če kliknete SUBSCRIBE.

Ideja za temo današnjega pogovora je vzniknila na podlagi arhitekturnega natečaja OUTSIDER AWARD, kjer je med ostalimi našla svoje mesto tudi kategorija odprta mesta.Moja današnja gosta sta tako MATEVŽ GRANDA, arhitekt, soustanovitelj in umetniški direktor revij OUTSIDER in elNormal ter sokreator ozvezdja OUTSIDER.Kot kurator in žirant že prej omenjene kategorije odprta mesta, pa se nama je pridružil še ALEŠ GABRIJELČIČ, prav tako arhitekt a nekoliko mlajše generacije. Z očetom, znanim slovenskim arhitektom in bivšim dekanom Fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem in bratom Boštjanom vodijo uspešen arhitekturni studio biro Arhitektura d.o.o.Tekom več kot tri ure trajajočega pogovora, smo si vzeli čas in se posvetili mestom in bivanju nasploh, vlogi, ki jo igrajo pri tem različne oblike prometa in kaj si od te nagradne kategorije obetata. Vljudno vabljeni k poslušanju. In če se vam bom pogovor zdel zanimiv bom vesel, če kliknete SUBSCRIBE.

Ideja za temo današnjega pogovora je vzniknila na podlagi arhitekturnega natečaja OUTSIDER AWARD, kjer je med ostalimi našla svoje mesto tudi kategorija odprta mesta.Moja današnja gosta sta tako MATEVŽ GRANDA, arhitekt, soustanovitelj in umetniški direktor revij OUTSIDER in elNormal ter sokreator ozvezdja OUTSIDER.Kot kurator in žirant že prej omenjene kategorije odprta mesta, pa se nama je pridružil še ALEŠ GABRIJELČIČ, prav tako arhitekt a nekoliko mlajše generacije. Z očetom, znanim slovenskim arhitektom in bivšim dekanom Fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem in bratom Boštjanom vodijo uspešen arhitekturni studio biro Arhitektura d.o.o.Tekom več kot tri ure trajajočega pogovora, smo si vzeli čas in se posvetili mestom in bivanju nasploh, vlogi, ki jo igrajo pri tem različne oblike prometa in kaj si od te nagradne kategorije obetata. Vljudno vabljeni k poslušanju. In če se vam bom pogovor zdel zanimiv bom vesel, če kliknete SUBSCRIBE.

HELENA in MATJAŽ sta moja naročnika hiše, ki smo jo, v skladu z njuno strastjo, poimenovali Hiša za dva maratonca.

Spoznal sem ju, ko sta se še dokončno odločala glede izbora parcele za njun novi dom. Za prvo lokacijo, na katero sta me peljala, smo se vsi strinjali, da je bolj »mnjah :I« Pri drugi lokaciji, ki leži na bregu v zaledju naselja, ima južno orientacijo in od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Stično in znan samostan, pa nam je vsem takoj zaigralo srce. In ker sta tako Helena kot Matjaž, človeka dejanj, do nakupa ni trajalo dolgo in čudovit, zanimiv in nadvse prijeten snovalni proces, se je tako lahko pričel.

Pravzaprav smo vzporedno snovali kar dve hiši – za njiju in za ta mlada dva. In tako kot pri vseh projektih, sem tudi skozi ta proces spoznal njuno nadvse zanimivo življensko zgodbo. Zgodbo, ki je, vsaj meni, navdihujoča, in jo je zato nedvomno vredno deliti.

Da sem juprepričal v tale pogovor, je bilo sicer potrebno vložiti nekaj truda. A na koncu mi je le uspelo. In ne dvomim, da je bilo vredno.

Tokrat prvič podcasta nismo snemali v našem studiju. Helena in Matjaž sta namreč predlagala,

HELENA in MATJAŽ sta moja naročnika hiše, ki smo jo, v skladu z njuno strastjo, poimenovali Hiša za dva maratonca.

Spoznal sem ju, ko sta se še dokončno odločala glede izbora parcele za njun novi dom. Za prvo lokacijo, na katero sta me peljala, smo se vsi strinjali, da je bolj »mnjah :I« Pri drugi lokaciji, ki leži na bregu v zaledju naselja, ima južno orientacijo in od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Stično in znan samostan, pa nam je vsem takoj zaigralo srce. In ker sta tako Helena kot Matjaž, človeka dejanj, do nakupa ni trajalo dolgo in čudovit, zanimiv in nadvse prijeten snovalni proces, se je tako lahko pričel.

Pravzaprav smo vzporedno snovali kar dve hiši – za njiju in za ta mlada dva. In tako kot pri vseh projektih, sem tudi skozi ta proces spoznal njuno nadvse zanimivo življensko zgodbo. Zgodbo, ki je, vsaj meni, navdihujoča, in jo je zato nedvomno vredno deliti.

Da sem juprepričal v tale pogovor, je bilo sicer potrebno vložiti nekaj truda. A na koncu mi je le uspelo. In ne dvomim, da je bilo vredno.

Tokrat prvič podcasta nismo snemali v našem studiju. Helena in Matjaž sta namreč predlagala,da to naredimo kar pri njima doma, kar sem seveda z veseljem sprejel.