Arhitektovi dialogi

HELENA in MATJAŽ sta moja naročnika hiše, ki smo jo, v skladu z njuno strastjo, poimenovali Hiša za dva maratonca.

Spoznal sem ju, ko sta se še dokončno odločala glede izbora parcele za njun novi dom. Za prvo lokacijo, na katero sta me peljala, smo se vsi strinjali, da je bolj »mnjah :I« Pri drugi lokaciji, ki leži na bregu v zaledju naselja, ima južno orientacijo in od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Stično in znan samostan, pa nam je vsem takoj zaigralo srce. In ker sta tako Helena kot Matjaž, človeka dejanj, do nakupa ni trajalo dolgo in čudovit, zanimiv in nadvse prijeten snovalni proces, se je tako lahko pričel.

Pravzaprav smo vzporedno snovali kar dve hiši – za njiju in za ta mlada dva. In tako kot pri vseh projektih, sem tudi skozi ta proces spoznal njuno nadvse zanimivo življensko zgodbo. Zgodbo, ki je, vsaj meni, navdihujoča, in jo je zato nedvomno vredno deliti.

Da sem juprepričal v tale pogovor, je bilo sicer potrebno vložiti nekaj truda. A na koncu mi je le uspelo. In ne dvomim, da je bilo vredno.

Tokrat prvič podcasta nismo snemali v našem studiju. Helena in Matjaž sta namreč predlagala,

HELENA in MATJAŽ sta moja naročnika hiše, ki smo jo, v skladu z njuno strastjo, poimenovali Hiša za dva maratonca.

Spoznal sem ju, ko sta se še dokončno odločala glede izbora parcele za njun novi dom. Za prvo lokacijo, na katero sta me peljala, smo se vsi strinjali, da je bolj »mnjah :I« Pri drugi lokaciji, ki leži na bregu v zaledju naselja, ima južno orientacijo in od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Stično in znan samostan, pa nam je vsem takoj zaigralo srce. In ker sta tako Helena kot Matjaž, človeka dejanj, do nakupa ni trajalo dolgo in čudovit, zanimiv in nadvse prijeten snovalni proces, se je tako lahko pričel.

Pravzaprav smo vzporedno snovali kar dve hiši – za njiju in za ta mlada dva. In tako kot pri vseh projektih, sem tudi skozi ta proces spoznal njuno nadvse zanimivo življensko zgodbo. Zgodbo, ki je, vsaj meni, navdihujoča, in jo je zato nedvomno vredno deliti.

Da sem juprepričal v tale pogovor, je bilo sicer potrebno vložiti nekaj truda. A na koncu mi je le uspelo. In ne dvomim, da je bilo vredno.

Tokrat prvič podcasta nismo snemali v našem studiju. Helena in Matjaž sta namreč predlagala,

HELENA in MATJAŽ sta moja naročnika hiše, ki smo jo, v skladu z njuno strastjo, poimenovali Hiša za dva maratonca.

Spoznal sem ju, ko sta se še dokončno odločala glede izbora parcele za njun novi dom. Za prvo lokacijo, na katero sta me peljala, smo se vsi strinjali, da je bolj »mnjah :I« Pri drugi lokaciji, ki leži na bregu v zaledju naselja, ima južno orientacijo in od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Stično in znan samostan, pa nam je vsem takoj zaigralo srce. In ker sta tako Helena kot Matjaž, človeka dejanj, do nakupa ni trajalo dolgo in čudovit, zanimiv in nadvse prijeten snovalni proces, se je tako lahko pričel.

Pravzaprav smo vzporedno snovali kar dve hiši – za njiju in za ta mlada dva. In tako kot pri vseh projektih, sem tudi skozi ta proces spoznal njuno nadvse zanimivo življensko zgodbo. Zgodbo, ki je, vsaj meni, navdihujoča, in jo je zato nedvomno vredno deliti.

Da sem juprepričal v tale pogovor, je bilo sicer potrebno vložiti nekaj truda. A na koncu mi je le uspelo. In ne dvomim, da je bilo vredno.

Tokrat prvič podcasta nismo snemali v našem studiju. Helena in Matjaž sta namreč predlagala,

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

Spoznal sem ga še kot majhnega mulca, ko je prišel k nam domov s svojim očetom montirat stopnice. Živo se spomnim, kako sem pričakoval, da bosta prišla, v par urah zmontirala in odšla. No, precej sem se zmotil. Počasi, s skrbnostjo in natančnostjo, ki je značilna zanj, je oče, s Samotovo pomočjo, montiral in vpasoval stopnice cele tri dni. Ta skrbnost pri izdelavi me je tedaj zelo prevzela. Zato ni čudno, da sem se, ko sem se na svoji novi karierni poti arhitekta, ob oblikovanju notranje opreme za naročnike, ponovno srečal s tem, da poiščem dobrega, kvalitetnega in natančnega mizarja, ponovno obrnil nanj.

Tedaj je Samo ravno zaključeval šolanje in se počasi pripravljal, da prevzame od očeta štafeto vodenja domače mizarske delavnice. In ker je po očetu povzel tudi vse prej opisane lastnosti, to sodelovanje teče še danes.

Osebno mi je užitek delati z njim. In z njim dobro sodelujejo tudi moje sodelavke. Mislim, da se ne bom veliko zmotil, če ocenim, da je po naših načrtih delal pohištvo, notranja vrata ali oboje, pri vsaj polovici oziroma raje še več naših projektih.

In ker sodi tako rekoč med naše dvorne izvajalce, ki jih nadvse cenim, sem se odločil, da ga povabim še na moj podcast Arhitektovi dialogi. Preprosto zato, da ga še nekoliko bolj pobliže spoznam. In tudi zato, ker mi je z njim vedno zanimivo kramljati tudi off topic.

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

Spoznal sem ga še kot majhnega mulca, ko je prišel k nam domov s svojim očetom montirat stopnice. Živo se spomnim, kako sem pričakoval, da bosta prišla, v par urah zmontirala in odšla. No, precej sem se zmotil. Počasi, s skrbnostjo in natančnostjo, ki je značilna zanj, je oče, s Samotovo pomočjo, montiral in vpasoval stopnice cele tri dni. Ta skrbnost pri izdelavi me je tedaj zelo prevzela. Zato ni čudno, da sem se, ko sem se na svoji novi karierni poti arhitekta, ob oblikovanju notranje opreme za naročnike, ponovno srečal s tem, da poiščem dobrega, kvalitetnega in natančnega mizarja, ponovno obrnil nanj.

Tedaj je Samo ravno zaključeval šolanje in se počasi pripravljal, da prevzame od očeta štafeto vodenja domače mizarske delavnice. In ker je po očetu povzel tudi vse prej opisane lastnosti, to sodelovanje teče še danes.

Osebno mi je užitek delati z njim. In z njim dobro sodelujejo tudi moje sodelavke. Mislim, da se ne bom veliko zmotil, če ocenim, da je po naših načrtih delal pohištvo, notranja vrata ali oboje, pri vsaj polovici oziroma raje še več naših projektih.

In ker sodi tako rekoč med naše dvorne izvajalce, ki jih nadvse cenim, sem se odločil, da ga povabim še na moj podcast Arhitektovi dialogi. Preprosto zato, da ga še nekoliko bolj pobliže spoznam. In tudi zato, ker mi je z njim vedno zanimivo kramljati tudi off topic.

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

Spoznal sem ga še kot majhnega mulca, ko je prišel k nam domov s svojim očetom montirat stopnice. Živo se spomnim, kako sem pričakoval, da bosta prišla, v par urah zmontirala in odšla. No, precej sem se zmotil. Počasi, s skrbnostjo in natančnostjo, ki je značilna zanj, je oče, s Samotovo pomočjo, montiral in vpasoval stopnice cele tri dni. Ta skrbnost pri izdelavi me je tedaj zelo prevzela. Zato ni čudno, da sem se, ko sem se na svoji novi karierni poti arhitekta, ob oblikovanju notranje opreme za naročnike, ponovno srečal s tem, da poiščem dobrega, kvalitetnega in natančnega mizarja, ponovno obrnil nanj.

Tedaj je Samo ravno zaključeval šolanje in se počasi pripravljal, da prevzame od očeta štafeto vodenja domače mizarske delavnice. In ker je po očetu povzel tudi vse prej opisane lastnosti, to sodelovanje teče še danes.

Osebno mi je užitek delati z njim. In z njim dobro sodelujejo tudi moje sodelavke. Mislim, da se ne bom veliko zmotil, če ocenim, da je po naših načrtih delal pohištvo, notranja vrata ali oboje, pri vsaj polovici oziroma raje še več naših projektih.

In ker sodi tako rekoč med naše dvorne izvajalce, ki jih nadvse cenim, sem se odločil, da ga povabim še na moj podcast Arhitektovi dialogi. Preprosto zato, da ga še nekoliko bolj pobliže spoznam. In tudi zato, ker mi je z njim vedno zanimivo kramljati tudi off topic.

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

Spoznal sem ga še kot majhnega mulca, ko je prišel k nam domov s svojim očetom montirat stopnice. Živo se spomnim, kako sem pričakoval, da bosta prišla, v par urah zmontirala in odšla. No, precej sem se zmotil. Počasi, s skrbnostjo in natančnostjo, ki je značilna zanj, je oče, s Samotovo pomočjo, montiral in vpasoval stopnice cele tri dni. Ta skrbnost pri izdelavi me je tedaj zelo prevzela. Zato ni čudno, da sem se, ko sem se na svoji novi karierni poti arhitekta, ob oblikovanju notranje opreme za naročnike, ponovno srečal s tem, da poiščem dobrega, kvalitetnega in natančnega mizarja, ponovno obrnil nanj.

Tedaj je Samo ravno zaključeval šolanje in se počasi pripravljal, da prevzame od očeta štafeto vodenja domače mizarske delavnice. In ker je po očetu povzel tudi vse prej opisane lastnosti, to sodelovanje teče še danes.

Osebno mi je užitek delati z njim. In z njim dobro sodelujejo tudi moje sodelavke. Mislim, da se ne bom veliko zmotil, če ocenim, da je po naših načrtih delal pohištvo, notranja vrata ali oboje, pri vsaj polovici oziroma raje še več naših projektih.

In ker sodi tako rekoč med naše dvorne izvajalce, ki jih nadvse cenim, sem se odločil, da ga povabim še na moj podcast Arhitektovi dialogi. Preprosto zato, da ga še nekoliko bolj pobliže spoznam. In tudi zato, ker mi je z njim vedno zanimivo kramljati tudi off topic.

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

Spoznal sem ga še kot majhnega mulca, ko je prišel k nam domov s svojim očetom montirat stopnice. Živo se spomnim, kako sem pričakoval, da bosta prišla, v par urah zmontirala in odšla. No, precej sem se zmotil. Počasi, s skrbnostjo in natančnostjo, ki je značilna zanj, je oče, s Samotovo pomočjo, montiral in vpasoval stopnice cele tri dni. Ta skrbnost pri izdelavi me je tedaj zelo prevzela. Zato ni čudno, da sem se, ko sem se na svoji novi karierni poti arhitekta, ob oblikovanju notranje opreme za naročnike, ponovno srečal s tem, da poiščem dobrega, kvalitetnega in natančnega mizarja, ponovno obrnil nanj.

Tedaj je Samo ravno zaključeval šolanje in se počasi pripravljal, da prevzame od očeta štafeto vodenja domače mizarske delavnice. In ker je po očetu povzel tudi vse prej opisane lastnosti, to sodelovanje teče še danes.

Osebno mi je užitek delati z njim. In z njim dobro sodelujejo tudi moje sodelavke. Mislim, da se ne bom veliko zmotil, če ocenim, da je po naših načrtih delal pohištvo, notranja vrata ali oboje, pri vsaj polovici oziroma raje še več naših projektih.

In ker sodi tako rekoč med naše dvorne izvajalce, ki jih nadvse cenim, sem se odločil, da ga povabim še na moj podcast Arhitektovi dialogi. Preprosto zato, da ga še nekoliko bolj pobliže spoznam. In tudi zato, ker mi je z njim vedno zanimivo kramljati tudi off topic.

SAMOTA poznam dlje, kot kateregakoli od drugih mojih dosedanjih gostov.

SARO sem spoznal, ko sta jo k sodelovanju povabila moja naročnika Hiše za dva plezalca.  Tedaj me je prevzela njena predanost njenemu delu ter senzibilnost pri razumevanju in povezovanju njenih krajinsko arhitekturnih z mojimi arhitekturnimi rešitvami. In ker sam želim našim naročnikom ponuditi najboljše, sem jo povabil k rednemu sodelovanju, ki je odtlej rodilo že kar nekaj čudovitih projektov.

Da pa bi, tako o njenem delu kot tudi o njej sami, izvedel še več, sem jo povabil še na pogovor v Arhitektove dialoge. In kot pri svojem delu, tudi tu ni razočarala.

V treh urah, ki so minile kot bi trenil, sva se dotaknila študija krajinske arhitekture v Sloveniji in ZDA, njenih samostojnih začetkov, naročnikov, izvajalcev in sodelovanja z arhitekti. Pogovarjala sva se o delovnem procesu, predstavitvah, izkušnjah in ambicijah

Ob vsem tem pa seveda nisva mogla niti mimo njenih najljubših rastlin in čaja... vmes pa nekoliko obtičala še v blatu, ki naju oba spremlja na najiih deloviščih.