Arhitektovi dialogi

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.

Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.

Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.

Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.

Seveda si ne morem kaj, da je ne bi povprašal tudi o njeni izkušnji na položaju državne sekretarke, a se globljemu odgovoru na to spretno izmakne.

Zato raje preusmerim pogovor na njeno samostojno arhitekturno prakso in realizirane projekte. Zaključiva pa z razmišljanjem o tem, kakšen je idealen naročnik.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.

V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.

A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.

Kdo so prostovoljci, ki ga soustvarjajo, koliko objektov vsako leto odpre vrata, koliko obiskovalcev pritegne? In predvsem — v čem se slovenski OHS razlikuje od Open HouseWorldwide ter zakaj je kot tak edinstven v svetovnem merilu?

A OHS je že dolgo prerasel okvire samega festivala. Katere spremljevalne aktivnosti ga dopolnjujejo in kakšna je vizija njegove prihodnosti?

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V drugem delu se z LENKO posvetiva njeni karierni poti.

Kako jo je po diplomi pri prof. Petru Gabrijelčiču najprej vodila v atelje Jurija Kobeta, nato v lastno arhitekturno prakso in pedagoško delo v Milanu, dokler ni nazadnje našla svoje mesto pri OHS.

Pogovarjava se o prepletenosti tem v arhitekturi, o pomenu širjenja kulture prostora med najširšo javnostjo in o priložnostih, ki jih ponuja festival OHS.

Kako komunicirati dobro arhitekturo? Zakaj so ozaveščeni naročniki ključni? Zakaj je pomembno, kakšne stavbe gradimo kot družba? Zakaj toga zakonodaja škoduje in zakaj arhitektura še vedno nima svojega ministrstva? To so vprašanja, ki me že dolgo iskreno zanimajo.

In ker so točno ta vprašanja tudi stalno v središču LENKINEGA razmišljanja, si težko predstavljam boljšo sogovornico za to temo.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

LENKO sem spoznal, ko se je po vrnitvi v arhitekturoena od mojih hiš uvrstila v selekcijo festivala Odprte hiše Slovenije. OHS sta takrat organizirali z Ano Struna Bregar. Ko se je Ana odločila za novo pot, si nisem znal predstavljati, da bo LENKA zmogla sama prevzeti breme tako velikega projekta.

 A sem se pošteno zmotil.

LENKA je takrat ne le suvereno in kompetentno prevzela vajeti OHS, temveč mu s svežimi idejami in izjemno zagnanostjo vdihnila nov zagon, s čimer me je še posebej navdušila.

Kljub temu, da je že sama organizacija OHS in vseh spremljevalnih aktivnosti ogromen zalogaj, to še zdaleč ni njeno edino področje delovanja. LENKA je tudi arhitektka,predavateljica, organizatorka drugih arhitekturnih dogodkov in ekskurzij, urednica, gostujoča profesorica, članica žirij,za njo pa je tudi epizoda državne sekretarke. V zasebnem življenju pa – strastna jadralka.

Čeprav sva se proti koncu pogovora dotaknila tudi njene odločitve za študij arhitekture in izkušenj s študija, sva se v prvem delu največ pogovarjala o jadralnih vozlih, morju in jadranju.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.