Arhitektovi dialogi

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in potencialaalternativnih kanalizacijskih rešitev.

Ob njegovem načinu življenja se vprašam: koliko časa pravzaprav potrebuješ za preživetje? In koliko stvari sploh potrebuješ?

Potem pa presenečenje – rad kuha. Tudi za večje skupine. Govoriva o hrani, o kuhanju in o tem, zakaj še nima kuharske knjige ali restavracije. In ja – tudi o veganskem zrezku v »divjačinski« omaki.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.

V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja, ali človek izbere kraj – ali kraj izbere človeka. Spregovori o razponu osebnosti, ki jih nosi v sebi, in o tem, zakaj ostaja kritičen tudi do lastnih fiksnih idej. Pove mi, kaj je šotorska savna. Pogovor skleneva pri trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih, iz katere, kot pravi, izhaja.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in,Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj lepo okolje ni zgolj estetska kategorija, kako bi bilo smiselno spremeniti pristop k stanovanjski politiki in zakaj avtocestni križ pregoreva. Pa tudi o tem, zakaj ob tem ne pregorevajo telefoni Urada za nacionalno varnost in kaj bi k vsemu skupaj lahko doprinesel policentrizem.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.

 Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.

 Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:

“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”

Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.

Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.

Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.

Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.

So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.

In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.

Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.

 Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.

 Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:

“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”

Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.

Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.

Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.

Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.

So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.

In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.

Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.

 Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.

 Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:

“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”

Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.

Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.

Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.

Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.

So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.

In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.

Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.

 Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.

 Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:

“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”

Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.

Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.

Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.

Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.

So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.

In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.

Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.

..

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.

In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.