META in ANITA sta letos vsaka po svoje odšli na turnosmučarsko avanturo na Japonsko. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, kako sploh pride do takšne ideje in kako izgleda organizacija smučarskega potovanja na drugi konec sveta.

 Govorimo o Hokkaidu, o krajih kot so Niseko, Furano in območju okoli vulkana Mount Yōtei, pa tudi o tem, kako se japonske gore razlikujejo od Alp. Dotaknemo se logistike, razdalj, dostopa do izhodišč za ture in prvega srečanja z legendarnim japonskim pršičem.

Prvi del pogovora je uvod v izkušnjo turne smuke na Japonskem – kam iti, kaj pričakovati in zakaj ta destinacija privlači smučarje z vsega sveta.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potrebi po samoti in o bhajan kutirju – prostoru, kjer lahko poješ svojo pesem. O metafori notranjega prostora, ki ga človek potrebuje. Pravi tudi, da potrebuje pestra okolja in da ne bi mogel živeti v puritanskem prostoru.

Ob tem razmišljava, kako oblikovati okolje v skladu z »navodili za uporabo človeka«, pri čemer postreže s provokativno mislijo, da je lahko prav stanovanjski blok idealna permakulturna skupnost.

Preseneti me njegova samoocena, da ni iniciator, temveč tisti, ki energijo obogati in se smiselno vključi v skupnost. In da ni nič tako praktičnega kot dobra teorija.

Za konec se pogovorivaše o gradnji Cynthijine hiše v Vermontu in o tem, kako se je naučil smučanja.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.

Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tudi v slume. Pravi, da je svet nujno videti na lastne oči – sicer postaneš aroganten. Govoriva o strpnosti, o tem, kako ima prijatelje po vsem svetu, in o pristnem popotništvu, zaradi katerega se počuti prebivalca sveta. Seveda pa tudi o jezikih, ki jih govori.

Z menoj deli anekdoto o sanskrtu – jeziku, ki ne pozna glagola »imeti«. Pravi, da mu je prav ta jezik v Indiji odpiral vrata v kulturo do te mere, da so mu nekoč celo pokazali boga.

Spregovori o tem, kako deluje kot nematerialist in kako se loti pisanja. Opiše, kako je v Ameriki na lastni koži doživel cancel culture in kakšno eksplozijo uporništva je občutil, da je iz njega privrela njegova zadnja knjiga Ljubezen 22 - plagijat.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stvarem, ki so prišle v njegovoživljenje. Ko pride klic, gre.

Govoriva o tem, zakaj se najbolje znajde v pionirskih organizacijah, medtem ko v ustaljenih strukturah težje deluje, ter kako mu je skupnost Hare Krišna odprla pogledizven ustaljenih vzorcev razmišljanja. Beseda nanese tudi na jezike – na ruščino in na »false friends«, besede, ki so si podobne, a pomenijo nekaj povsem drugega.

Spregovori o nastanku svoje najbolj znane knjige Človek – navodila za uporabo in o tem, kako se mu je naslov rodil v sanjah. Pogovor pa se nepričakovano dotakne tudifiziologije – kakanja čepe – in vprašanja, kako telesne navade ter razumevanje telesa vplivajo na oblikovanje prostora.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in potencialaalternativnih kanalizacijskih rešitev.

Ob njegovem načinu življenja se vprašam: koliko časa pravzaprav potrebuješ za preživetje? In koliko stvari sploh potrebuješ?

Potem pa presenečenje – rad kuha. Tudi za večje skupine. Govoriva o hrani, o kuhanju in o tem, zakaj še nima kuharske knjige ali restavracije. In ja – tudi o veganskem zrezku v »divjačinski« omaki.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.

V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja, ali človek izbere kraj – ali kraj izbere človeka. Spregovori o razponu osebnosti, ki jih nosi v sebi, in o tem, zakaj ostaja kritičen tudi do lastnih fiksnih idej. Pove mi, kaj je šotorska savna. Pogovor skleneva pri trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih, iz katere, kot pravi, izhaja.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in,Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.

V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas.

Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo.

Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost.

Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana.

To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER.

V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa.

Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.