Arhitektovi dialogi

V zadnji epizodi z Mitjem spregovoriva o prihodnosti — o bodoči vlogi humanoidnih robotov na gradbišču in o AI, ki ga Mitja še zadržano sprejema.

Na koncu se dotakneva njihovih poslovnih načrtov in skleneva z razmišljanjem o tem, kdo jepravzaprav naš idealen naročnik.

Mitja mi razkrije svojo pot znotraj Baute — od montaže skeleta na gradbišču do direktorskega sedeža.

Pogovarjava se o tem, kako izgleda prodajni liak za 10 do 15 hiš na leto, zakaj je digitalizacija spodletela in zakaj tabla z imeni strank še vedno zmaguje.

Dotakneva se bolečega vprašanja: je lesena gradnja res dražja od zidane?

In zakaj je paradoks, da cena hlodovine pada, cena lepljenca pa raste, simptom nečesa večjega.

V drugi epizodi se z Mitjem poglobiva v tehnično srž lesene gradnje: zakaj je CLT pogosto lažji za izvedbo kot skelet, kaj pomeni vidni les in zakaj je napaka pri njem brez povratka.

Pogovarjava se o tem, po čem se Bauta loči od povprečja, o ravnih žebljih, ki jih vedno potegnejo ven, do spray markerjev na gradbišču.

Posebno mesto dobi naš prvi in legendarni skupni projekt Hiše za najlepša leta in z njim povezana anekdota s Tone Fornezzi Tofom, ki je na kolesarjenju zavil do nje, da si pogleda, ali je nagnjena tudi notri.

Mitja je solastnik in direktorj Baute, podjetja specializiranega za gradnjo kvalitetnih lesenih hiš.

Pogovarjava se o njegovi dvojni identiteti: podnevi vodi gradbeno podjetje, zvečer pa gre na pašnik k petdesetim ovcam na Štefanji Gori.

Skupaj razkrijeva, kako je Bauta leta 2007 zrasla iz prijateljske ideje v podjetje s petimi lastniki, ekipo domačinov in imenom, ki ga nosi tesarska sekira.

Dotakneva se izmenjave na Cipru, prvega skupnega projekta in tega, zakaj stranke danes pridejo k nam že z odločitvijo — les.

V zadnji epizodi spregovoriva o poslanstvu — o tem, kajpomeni živeti za tisto, kar učiš, in zakaj Andrej upokojitve ne načrtuje. Pogovarjava se o anekdoti z RTV in o tem, zakaj kritike pogosto prihajajo od tistih, ki jim je v duši dolgo čas. Razmišljava o tem, ali borilne veščine sodijo v šolski kurikulum, in zaključiva z mislijo, ki ostane: tisti, ki resnično živi to, kar uči, ne potrebuje opravičila.

Odkrivava, da borilna veščina ni v telovadnici — je v tem,kako vstopiš v prostor, kako govoriš s čistilko v primerjavi s šefom in ali si zunaj ringa isti človek kot v njem. Dotakneva se animalij — starodavnih sistemov gibanja živali — in razpravljava o tem, zakaj je 5 minut fokusirane vadbe doma vredno več kot telovadnica brez prisotnosti. Pogovor, ki pokaže, da je pravi bojevnik tisti, ki živi bojevniško — ne zgolj tisti, ki trpi udarce.

Razkrijeva Andrejevo vsakdanjo rutino — od sedmih zjutraj dodevetih zvečer, individualnih lekcij, vadbe in pisanja programov. Spoznava, da se ego in lenuh vedno znajdeta skupaj — in da mora učitelj sam živeti na ravni 10, da sploh sme filozofirati na ravni 2. Pogovarjava se tudi o 19 orožjih, ki jih Andrej obvlada, o tem, kaj vsako od njih uči svojega vaditelja, in zakaj je med borilnim športom in borilno veščino razlika, ki ni samo besedna.

Pogovarjava se o tem, kaj res pomeni doseči črni pas — in zakaj je to le osnovna šola. Razgrinjava drevo borilnih veščin od korenin v stari Indiji prek Kitajske do Okinave ter spoznava Tajči in Pakwo, ki presegata karate kakor univerza presega devetletko. Dotakneva se tudi Evrope, ki je imela tradicijo borilnih in zdravilnih veščin enako bogato kot Kitajska in Indija — in jo skoraj povsem pozabila.

ANDREJ je moj dolgoletni učitelj borilnih in zdravilnihveščin. Življenski mentor. In prijatelj. Je zadržan in popolnoma posvečen svojemu poslanstvu. Zato se izredno vesel, da se je odzvam mojemu vabilu na pogovor.

V prvi epizodi spregovoriva o njegovi poti — o otroštvu v Trstu, kjer ga je rasizem do Slovencev pri 15 letih pahnil v karate, o vojski in odločitvi, ki je sledila: odpreti lastno šolo. Skupaj razkrijeva, da borilna veščina ni šport — je umetnost z zdravilnim, samobrambnim in duhovnim stebrom, ki jo poznamo že od Platona in antičnih Varuhov: bojevnikov in zdravilcev, ki so skupnost varovali z znanjem in notranjim žarom.

V tokratnem podcastu sem se posvetil eni ključnih funkcij na gradbišču - gradbenemu nadzorniku.

Kakšen je dober gradbeni nadzornik?

Kaj je njegova vloga? Kako ga najti?

Kaj od njega pričakovati?

O vsem tem in še o čem v tokratni epizodi Arhitektovi monologi.

..

Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE.

Več o naših projektih: birogasperic.com

Vprašanja: [email protected]

HVALA!