Arhitektovi dialogi

JAKA prihaja iz znanega domžalskega podjetja Mizarstvo Hrovat.

V prvem delu pogovora se vrneva na začetek – v čas odraščanja v mizarstvu, kjer je kot otrok opazoval delo svojega očeta in postopoma vstopal v svet obrti.

Pogovarjava se o tem, kaj pomeni prevzeti družinsko podjetje, kako se zgodi medgeneracijski prehod in kje se pri tem začne njegova lastna pot.

Dotakneva se tudi spremembe v razmišljanju – od nadaljevanja tradicije do oblikovanja nečesa svojega.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna.

ARHITEKTOVI MONOLOGI niso nasveti!

Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno.

Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju.

..

Arhitektove Monologe lahko, tako kot ArhitektoveDialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi.

Več o naših projektih najdete na birogasperic.com

Če pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected]

HVALA!

V tretjem delu pogovora turna smuka ostaja izhodišče, a se pogled razširi na celotno izkušnjo potovanja. Govorimo o japonski kulturi, o stikih z domačini ter o posebnemobčutku reda, spoštovanja in miru, ki ga mnogi doživijo ob obisku Japonske.

 Meta in Anita delita svoje vtise o življenju na Hokkaidu, o hrani, o načinu potovanja in o tem, kako se smučarska avantura hitro spremeni v širše raziskovanje dežele.

Pogovor se zaključi z razmislekom o tem, zakaj Japonska za mnoge smučarje postane kraj, kamor se želijo vrniti.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna.

V tem uvodnem monologu govorim o:

• poti, ki me je pripeljala do arhitekturnega studia Biro Gašperič,

• dilemah v arhitekturi, ki se vedno znova vračajo,

• in predvsem o tem, zakaj Arhitektovi Monologi niso nasveti.

Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno.

Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju.

..

Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.

Če vas tematikazanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi.

Več o naših projektih najdete na birogasperic.com

Če pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected]

HVALA!

V drugi epizodi se pogovor poglobi v samo izkušnjo turne smuke na Japonskem. META in ANITA opisujeta značilnosti japonskega snega in zakaj je tamkajšnji pršič postal skoraj legenda med smučarji.

Govorimo o turah skozi brezove gozdove, o vulkanskih pobočjih in o tem, kako se teren na Hokkaidu razlikuje od alpskih gora. Dotaknemo se tudi orientacije v pokrajini in občutka smuke v mehkem, globokem snegu, zaradi katerega se mnogi smučarji vračajo na Japonsko.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

META in ANITA sta letos vsaka po svoje odšli na turnosmučarsko avanturo na Japonsko. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, kako sploh pride do takšne ideje in kako izgleda organizacija smučarskega potovanja na drugi konec sveta.

 Govorimo o Hokkaidu, o krajih kot so Niseko, Furano in območju okoli vulkana Mount Yōtei, pa tudi o tem, kako se japonske gore razlikujejo od Alp. Dotaknemo se logistike, razdalj, dostopa do izhodišč za ture in prvega srečanja z legendarnim japonskim pršičem.

Prvi del pogovora je uvod v izkušnjo turne smuke na Japonskem – kam iti, kaj pričakovati in zakaj ta destinacija privlači smučarje z vsega sveta.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.

V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potrebi po samoti in o bhajan kutirju – prostoru, kjer lahko poješ svojo pesem. O metafori notranjega prostora, ki ga človek potrebuje. Pravi tudi, da potrebuje pestra okolja in da ne bi mogel živeti v puritanskem prostoru.

Ob tem razmišljava, kako oblikovati okolje v skladu z »navodili za uporabo človeka«, pri čemer postreže s provokativno mislijo, da je lahko prav stanovanjski blok idealna permakulturna skupnost.

Preseneti me njegova samoocena, da ni iniciator, temveč tisti, ki energijo obogati in se smiselno vključi v skupnost. In da ni nič tako praktičnega kot dobra teorija.

Za konec se pogovorivaše o gradnji Cynthijine hiše v Vermontu in o tem, kako se je naučil smučanja.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.

Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tudi v slume. Pravi, da je svet nujno videti na lastne oči – sicer postaneš aroganten. Govoriva o strpnosti, o tem, kako ima prijatelje po vsem svetu, in o pristnem popotništvu, zaradi katerega se počuti prebivalca sveta. Seveda pa tudi o jezikih, ki jih govori.

Z menoj deli anekdoto o sanskrtu – jeziku, ki ne pozna glagola »imeti«. Pravi, da mu je prav ta jezik v Indiji odpiral vrata v kulturo do te mere, da so mu nekoč celo pokazali boga.

Spregovori o tem, kako deluje kot nematerialist in kako se loti pisanja. Opiše, kako je v Ameriki na lastni koži doživel cancel culture in kakšno eksplozijo uporništva je občutil, da je iz njega privrela njegova zadnja knjiga Ljubezen 22 - plagijat.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.

V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stvarem, ki so prišle v njegovoživljenje. Ko pride klic, gre.

Govoriva o tem, zakaj se najbolje znajde v pionirskih organizacijah, medtem ko v ustaljenih strukturah težje deluje, ter kako mu je skupnost Hare Krišna odprla pogledizven ustaljenih vzorcev razmišljanja. Beseda nanese tudi na jezike – na ruščino in na »false friends«, besede, ki so si podobne, a pomenijo nekaj povsem drugega.

Spregovori o nastanku svoje najbolj znane knjige Človek – navodila za uporabo in o tem, kako se mu je naslov rodil v sanjah. Pogovor pa se nepričakovano dotakne tudifiziologije – kakanja čepe – in vprašanja, kako telesne navade ter razumevanje telesa vplivajo na oblikovanje prostora.

Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.

Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.