Ars aktualno

Ars aktualno

Download on the App Store

Ars aktualno episodes

  • Slovenski filmi v letu 2026
    v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
    5 min
  • Dirigent Andrew Manze
    Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''
     
    Dirigent Andrew Manze                                                        

    Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc

    Foto: Chris Christodoulou, https://nd-mb.si

    Gospod Manze, pozdravljeni znova v Sloveniji. Prvič sem vas poslušala leta 1994 kot violinista na baročni violini v triu z glasbo italijanskega baroka, po dobrih treh desetletjih pa ste pri nas kot dirigent s simfoničnim orkestrom in z romantično glasbo 19. stoletja. Zelo ste razširili svoja izvajalska obdobja, kako se je to spreminjalo in razvilo?

    AM: ''Moja glasbena pot se je razvijala podobno kot moje dirigiranje. Igral sem violino in vodil orkestre z mesta prve violine. Ko pa glasba postane bolj zapletena, je to veliko težje početi, zato sem odložil violino in začel dirigirati. Sčasoma sem začel vse več dirigirati, igral pa sem vse manj. Od tega je že 16  let, odkar violine ne igram več. Prav tako ne izvajam več veliko baročne glasbe, pravzaprav vse manj. Vse več pa se posvečam glasbi iz obdobij romantike, pa tudi 20. stoletja in izvajanju sodobne glasbe. V mlajšem obdobju sem igral z ansambli, ki so igrali na historična glasbila različnih baročnih obdobij, zdaj pa že dolgo ne igram na baročno violino. Kar pa se je spremenilo v tem času, odkar vas poznam, to je od leta 1994, ko sem s trijem Romanesca nastopil v Radovljici, je, da so se orkestri, ki igrajo na moderna glasbila, medtem zelo veliko naučili od glasbenikov, ki igrajo v skladu s historično izvajalsko prakso. Govorim recimo o fraziranju in glasbenem ravnovesju, zato upam, da bodo poslušalci ob naši izvedbi Schumannovih skladb: uverture k igri Nevesta iz Messine in Fantazije za violino in orkester slišali, da ne zveni tako gosto in težko – ljudje so namreč tradicionalno menili, da Schumann ni znal dobro orkestrirati, a to ne drži, menim, da smo njegovo glasbo izvajali z napačno zvočno predstavo.''

    Vas je poznavanje historične izvajalske prakse v baročni glasbi spodbudilo tudi za čim bolj zgodovinsko ozaveščeno izvajanje poznejše glasbe, kot so v 19. stoletju obdobja romantike?

    AM: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe. Zame je to zelo pomembno: ko sta v sporedu recimo Mendelssohn in Schumann, je nevarno, da če ne vprašate zahtevnih vprašanj, pride do enake izvedbe, kljub temu, da je njuna glasba zelo različna. Tudi, ko gre za glasbo, ki je v prostoru in času nastala zelo blizu, pa vendar lahko zveni zelo drugače. Zato se sam o teh stvareh veliko sprašujem, orkestri pa ta izvajalska vprašanja vedno bolje razumejo, s tem pa se je tudi prav zabavno ukvarjati.''

    Spored ste sestavili iz štirih mojstrovin prve polovice in sredine 19. stoletja, pri čemer je najzgodnejšo delo Nedokončana simfonija Franza Schuberta. Kakšno je bilo vaše programsko vodilo?

    AM: ''Zelo zanimivo in nenavadno pri Schubertovi Nedokončani simfoniji je, da je to najstarejša skladba v našem sporedu, iz leta 1822, zame pa iz različnih razlogov zveni najbolj moderno. Prvič so jo izvedli šele leta 1865 na Dunaju, to je kar 43 let potem, ko jo je Schubert napisal. Takrat sta bila Schumann in Mendelssohn že mrtva, simfonijo pa je slišal Johannes Brahms. On in drugi poslušalci so bili zelo presenečeni, kako zelo moderno je zvenela ta simfonija, res sijajen, veličasten romanticizem. Schubertovo Nedokončano simfonijo štejem kot Osmo simfonijo, saj je bila Sedma simfonija, ki je v E-duru, muzikološko obdelana. To, Sedmo simfonijo, sem z orkestrom tudi večkrat izvedel, simfonija je celovita s štirimi stavki, ima vse melodije, ohranjeni so tudi pomembni podatki, manjka pa orkestracija. Nedokončana simfonija je definitivno Schubertova Osma simfonija.''

    Kako pa ste zasnovali celoten koncertni spored in izbrali tudi obe koncertantni delo za violino?

    AM: ''Idejo za naš koncertni spored je ponudila violinistka Isabelle Faust. Pogovarjala sva se o Mendelssohnovem Koncertu v e-molu, strinjala se je, a je želela ob tem izvesti še nekaj drugega. Mendelssohnov koncert je mojstrovina in predstavi veliko izjemnih glasbenih potez, Isabelle pa je želela izvesti še drugačno skladbo in je izbrala Schumannovo Fantazijo, ki je ena skladateljevih zadnjih skladb. Fantazijo je napisal za violinista Josepha Joachima. Drama v Fantaziji je zelo drugačna, kot je glasbeno dogajanje v Mendelssohnovem tradicionalno napisanem virtuoznem violinskem koncertu. Schumannova Fantazija je po občutju temnejše in filozofsko zasnovano delo, ki se redko izvaja. Nato sem v sporedu dodal še Schumannovo uverturo, ki je tudi pozna in prav tako izvrstna skladba, ter Schubertovo Nedokončano simfonijo.''

    Izvajate ta spored v več mestih ali ste na koncertni turneji?

    AM: ''S tem sporedom potujemo po Evropi, zelo prijetno je igrati koncerte v več mestih. Prvi koncert je bil v Kölnu, v domači dvorani Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, nato sta sledila koncerta v Ludwigsburgu in Nürnbergu, zdaj smo v Mariboru, nadaljujemo v dvorani Glasbenega združenja na Dunaju, turnejo pa končamo v Münchnu.''

    Dirigirate več radijskim orkestrom v Nemčiji, kjer tudi sicer veliko dirigirate. Koliko pa se posvečate vodenju britanskih in drugih evropskih orkestrov? 

    AM: ''Zelo veliko dirigiram v Nemčiji; zanimivo je, da kot angleški glasbenik izvajam skladbe Schumanna, Mendelssohna in Brahmsa z nemškimi orkestri, to je zame nekaj posebnega. Zelo me veseli, da so nemški glasbeniki pripravljeni poskusiti različne načine izvajanja, ne želim preveč spreminjati, le morda ponuditi drugačen pogled na tradicionalne izvajalske načine. Izvajam tudi glasbo Brucknerja, Mahlerja in  Richarda Straussa. Vedno poskušam najti način za dobro sožitje glasbe in glasbenih izvajalcev. Veliko dirigiram tudi v Angliji, sodelujem pa tudi z orkestri v Združenih državah Amerike. V Veliki Britaniji sem glavni gostujoči dirigent z dvema orkestroma: s Filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola in s Škotskim komornim orkestrom, ki sta zelo različna, a sem z obema v  dobrem prijateljskem odnosu.''

    Izvajate z orkestri poleg romantičnih del 19. stoletja tudi glasbo 20. stoletja in nova dela?

    AM: ''Veliko izvajamo dela angleških skladateljev, kot sta Edward Elgar in Ralph Vaughan Williams, ki je znova zelo priljubljen skladatelj. Na Škotskem izvajamo tudi sodobno glasbo, recimo celoten spored z deli ameriškega skladatelja minimalizma Johna Adamsa. Izvajamo zelo različna dela, angleška glasba pa je moja posebnost. Ker sem živel in delal tudi na Švedskem, poznam in izvajam tudi veliko del skandinavskih skladateljev: Fincev, Švedov, tudi Norvežanov in Dancev. Moja priljubljena in specialistična glasbena področja so v Severni Evropi, torej predvsem Velika Britanija in Skandinavija, zelo rad pa dirigiram tudi nemško romantično glasbo.''

    V kolikšni meri se posvečate izvajanju sodobne glasbe in morda tudi prvim izvedbam novih del?

    AM: ''Pri izvajanju sodobne glasbe novo skladbo velikokrat predlaga solist in potem dirigiram prvo izvedbo. Poznam nekaj sodobnih skladateljev, ki so čudoviti ljudje in ustvarjalci, a sam nisem specialist za izvajanje sodobne glasbe. Določeno vrsto glasbe zelo rad izvajam, bolj abstraktna glasba pa mi ni tako blizu. Sicer sem dirigiral veliko del Schönberga, Weberna in Albana Berga, ki jih sicer dojemam kot zelo pozno romantiko, čeprav vem, da so zaradi skladateljske tehnike zelo drugačna. Zanima me sodobna glasba, kjer čutim skladateljev zgodovinski občutek. Ne zanimajo me skladatelji, ki jih sploh ne zanima pretekla glasba, tisti, ki v glasbi pokažejo, da so del velikega procesa in razvoja, pa me zelo zanimajo.''

    Gospod Manze, želim vam še veliko uspehov pri izvajanju koncertov orkestrske glasbe. Najlepša hvala za pogovor.

    AM: ''Hvala vam, in lepo, da sva se po 31-ih letih znova videla.''

     

    Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor

    Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Bernard Stramič:

    https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619

    Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025

    © Tjaša Krajnc

     

    10 min
  • Violinistka Isabelle Faust
    Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''

    Violinistka Isabelle Faust                                                               

    Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc

    Foto: Felix Broede, https://nd-mb.si

    Gospa Faust, zelo me veseli, da ste prišli v Slovenijo z orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna in na svojem prvem koncertu pri nas predstavljate mojstrovini nemških skladateljev iz 19. stoletja. Kako ste se odločili in izbrali dve tako različni deli za predstavitev na koncertu?

    IF: ''Za koncertno turnejo sem izbrala Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, a sem ga želela z drugačno skladbo posebej osvetliti. Tako sem dodala Fantazijo v C-duru Roberta Schumanna. Zelo me navdušuje Schumannova glasba; pogosto igram to Fantazijo, rada igram tudi Schumannov  Violinski koncert. Fantazija je njegova predhodnica, napisal jo je nekaj tednov pred koncertom, obe skladbi pa sta nastali med skladateljevimi zadnjimi deli. Fantazija je zelo posebna in ganljiva skladba, ki jo na koncertih le redko slišimo. Zato se mi je zdelo pomembno in primerno to delo predstaviti poleg zelo znanega in priljubljenega Mendelssohnovega Violinskega koncerta v e-molu. Med obema skladbama obstaja zelo veliko povezav in skupnih točk, povezuje ju npr. sloviti violinist Joseph Joachim, za katerega je Schumann napisal to Fantazijo, hkrati pa je Joachim velikokrat izvedel Mendelssohnov Violinski koncert pod skladateljevo taktirko. Prvič ga je igral, ko je imel komaj 14 let, nato pa je bil kot interpret zelo pomemben pri izvajanju obeh del. Joáchim je zelo rad in pogosto igral Schumannovo Fantazijo, prav tako pa je pogosto izvajal Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu. Schumann je v Fantaziji napisal tudi kadenco, ki je značilna tudi za Mendelssohnov koncert, Schumann pa z ''ricochejem'' in odskoki z lokom izpelje svojo kadenco v odsek ''tutti'', kot je videl že v kadenci Mendelssohnovega Violinskega koncerta. Zato menim, da je Schumann zelo dobro preučil Mendelssohnov koncert, preden je napisal Fantazijo in nato svoj véliki Violinski koncert v d-molu.''

    Vaš violinski repertoar je zelo obsežen – od baroka do 20. stoletja in sodobne glasbe. Izvajate najraje koncerte iz obdobij romantike 19. stoletja ali tudi iz drugih obdobij in slogov?

    IF: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. V primerjavi z violinskimi kolegi pogosteje igram Schumannov Violinski koncert v d-molu, zelo pogosto izvajam tudi Beethovnov Violinski koncert v D-duru, ki ga imam res zelo rada. Enako pogosto igram tudi Brahmsov Violinski koncert v D-duru, pa tudi Violinski koncert Albana Berga. Obožujem vsako noto Johanna Sebastiana Bacha, tudi čudovite Mozartove violinske koncerte. A poleg izjemnih znanih mojstrovin violinskih koncertov obstaja še veliko zelo zanimive, presenetljive in vznemirljive violinske glasbe, ki jo rada izvajam, saj imamo violinisti z repertoarjem res veliko srečo.''

    Koliko pa izvajate violinsko glasbe in koncerte 20. in 21. stoletja, morda tudi nova dela za violino?

    IF: ''Da, seveda igram tudi violinske koncerte iz 20. stoletja: moj priljubljeni  koncert je Drugi violinski koncert Bele Bartoka, a tudi prvega z veseljem igram. Zelo rada izvajam tudi violinska koncerta Benjamina Brittna in Igorja Stravinskega, seznam del je zelo dolg. Tudi s sodobnimi skladatelji sodelujem, saj trenutno zame pišejo nove skladbe kar štirje skladatelji, tako bom imela prihodnje leto veliko dela tudi s prvimi izvedbami novih del.''

    S katerimi orkestri najpogosteje sodelujete in izvajate koncerte?

    IF: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki, le na afriški celini še nisem nastopila. Nastopam tudi v azijskih državah, največ pa seveda v Evropi, kjer je najbolj udobno potovati, pa tudi evropski orkestri igrajo najbližje moji duši.''

    Kdo pa so bili pomembni ljudje ali glasbene osebnosti, ki so najbolj vplivali na vaš glasbeni razvoj violinistke?

    IF: ''Profesor Christoph Poppen je bil moj pedagog skozi celoten študij violine, na mojo violinsko igro pa je imel velik vpliv tudi violinist Dénes Zsigmondy,  pri katerem sem se več kot deset let udeleževala mojstrskih tečajev, saj je imel povsem drugačen pristop in način poučevanja kot profesor Poppen. Pri njem sem študirala v Detmoldu, eno leto pa tudi v Berlinu, kamor se je preselil. Mojstrski tečaji profesorja Zsigmondyja pa so bili vsakič na Bavarskem v lepem okolju ob jezeru Starnberg v okolici Münchna. To sta bila moja glavna učitelja. Že zelo zgodaj pa sem začela igrati veliko komorne glasbe na različnih festivalih, kjer sem sodelovala z vélikimi, čudovitimi glasbeniki, ki so name tudi pomembno vplivali. Pozneje pa sem sodelovala tudi s fantastičnimi dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Frans Brüggen, specialist za historično izvajalsko prakso, pa tudi s specialistoma za baročno glasbo in dirigentoma Philippom Herreweghejem in Giovannijem Antoninijem, vsi ti dirigenti so kot celovite glasbene osebnosti pomembno vplivali na moj razvoj.''

    Imate ob pogostem solističnem izvajanju z orkestri dovolj energije za komorno igro? Igrate v isti skupini ali ansamblu ali se odzivate na povabila različnih komornih projektov?

    IF: ''Igram ogromno različne komorne glasbe. Sodelujem z manjšim krogom glasbenikov, s katerimi izredno rada muziciram, in ki imajo name prav tako velik vpliv kot dirigenti. Od kolegov v komorni igri se vedno tudi veliko naučim. Vsako leto igram v komornih projektih, ki so mi posebej pri srcu in ki jih občasno tudi posnamem. Posvečam se tudi izvajanju stare glasbe in pri tem uporabim violino s črevnatimi strunami in drugačen, baročni lok. Takšni izvajalski skupini se pridruži tudi klasični klavir – ''hammerklavíer'' ali fortepiano, ali pa čembalo. Sama se pri izvajanju glasbe različnih obdobij hitro prilagodim, tako sem si izbrala glasbene kolege, s katerimi lahko igram tudi različno staro glasbo in se z njimi pri izvajanju čim bolj približam skladatelju in njegovemu času.'' 

    Igrate vse skladbe na izvirno violino mojstra Stradivarija?

    IF: ''Da, igram na violino Stradivari, ki mi jo je za igranje posodila ena banka. S tem imam res veliko srečo. Na violino Stradivari lahko igram vse skladbe različnih slogov in obdobij, a včasih, recimo za nemško baročno glasbo, igram na baročno violino. Ko pa sem recimo snemala violinske koncerte in uverture Pietra Locatellija z ansamblom Giardino Armonico, sem potrebovala italijanski zvok violine. Takrat sem pri violini Stradivari zamenjala strune in uporabila črevnate strune in baročni lok, zvočni učinek pa je bil odličen. Violinske koncerte rada izvajam tudi s komornim ansamblom, ki v dvorani ob primerni osvetlitvi ustvari posebno atmosfero. Z ansamblom Giardino Armonico sem tudi posnela Mozartove violinske koncerte, saj veste, da imam vedno v teku več projektov.''

     

    Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor

    Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Maja Moll:

    https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619

    Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025

    © Tjaša Krajnc

    10 min
  • Žanrski filmi v letu 2025
    Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru.
    Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
    5 min
  • O božiču z Janezom Jocifom
    Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu.
    Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
    1 hr 20 min
  • Nitz in Oka v Kino-uho: Ribiške pravice
    Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
    7 min
  • Retrospektiva filmov Anje Medved in Nadje Velušček
    V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso v sredo začela retrospektiva filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček iz let 1998 do 2025 z naslovom Območje prehoda, ki sta jo skupaj zasnovala SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka. Petra Meterc.
    7 min
  • Noč kratkih filmov
    Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
    9 min

About Ars aktualno

From the publisher's feed

Informativni prispevki iz področja kulture