Ars aktualno

Ars aktualno

Download on the App Store

Ars aktualno episodes

  • Poslovila se je ilustratorka Ančka Gošnik Godec
    Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje.
    ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
    2 min
  • Antologija otroške in mladinske književnosti kot kažipot za kakovostno branje
    Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
    5 min
  • Tekmovalni program Festivala dokumentarnega filma s filmoma Vlaki in Glasba za vojaški udar
    V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
    8 min
  • Mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu
    V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
    6 min
  • Knjiga Sadje na slikah Narodne galerije
    Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
    6 min
  • Tartini electronik
    V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.
    4 min
  • Kaj ponuja 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma?
    Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
    13 min
  • Clugove koreografske uspešnice
    V mariborskem narodnem gledališču bo nocoj poseben večer: tukajšnji baletni ansambel bo odplesal štiri koreografije Edwarda Cluga. Projekt z naslovom Cluster sestavljajo štiri svetovne koreografske uspešnice, ki jih je mednarodno priznani ustvarjalec pripravil za Nizozemsko plesno gledališče – NDT. Premiere so bile v letih od 2015 do 2022, mariborska pa bo ob 19-ih 30 v dvorani Ondine Otta Klasinc.
    3 min
  • Začenja se Fabula
    Drevi se začenja festival literatur sveta Fabula s tematskim naslovom Izkrivljena resničnost. Tokrat bo uradno odprtje v celjskem gledališču. Na literarnem večeru bo nastopila prva gostja iz tujine Sharon Dodua Otoo, britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega rodu. Fabula ponuja številne dogodke, povezane z branjem in književnostjo za vse generacije v številnih krajih po Sloveniji.
    2 min

About Ars aktualno

From the publisher's feed

Informativni prispevki iz področja kulture