Družboslovje Archives - Metina lista

Božično-novoletni prazniki so vse bolj povezani z obiljem in prekomerno potrošnjo. V praznični epizodi podkasta Na tankem ledu se s strokovnjakoma pogovarjamo o vplivu prazničnih običajev in navad na okolje.

V prvem delu podkasta gostiva profesorico dr. Andrejo Vezovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, s katero razmišljava o simbolni vlogi hrane, prazničnem izobilju in sodobnih prehranskih vzorcih. Sogovornica poudarja, da vprašanje trajnosti ni vezano zgolj na praznične obroke, temveč predvsem na vsakodnevne prehranske prakse, zlasti na prekomerno rabo živil živalskega izvora in visoko procesirane hrane, ki imajo negativne okoljske, zdravstvene in etične posledice. Kako torej razmišljati o prehranski prihodnost?

Drugi del epizode je posvečen prazničnemu obdarovanju, ki je še vedno zelo »plastično« – od plastičnih daril do plastične embalaže. Po odgovore sva se odpravili na Kemijski inštitut, kjer sva se z dr. Igorjem Karlovitsem, strokovnjakom za embalažo, pogovarjali o tem, kje vse najdemo mikroplastiko, trenutnem stanju znanstvenih raziskav o njenem vplivu na človeško zdravje ter o možnostih recikliranja in ponovne uporabe materialov.

Okoljske novice

V novicah tokrat o rahljanju okoljskih standardov in delavskih pravic, ki jih uvaja nedavno sprejeti zakonodajni sveženj Omnibus I, ter o uvedbi pavšalne dajatve v višini treh evrov za uvoz kitajskih pošiljk, vrednih manj kot 150 evrov.

Viri:

SURS: Prodaja v veselem decembru

Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano

Christmas food waste 

IPCC report: Climate Change and Land

————————————

Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma.

Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

Zarja in Katarina raziščeta turizem in njegove pritiske na okolje ter podnebje.

#NaTankemLedu S01E01

V prvi epizodi podkasta Na tankem ledu raziskujeva eno najhitreje rastočih industrij – turizem – in se sprašujeva, ali je potovati sploh še etično in ali lahko turizem postane zelen in trajnosten. O tem se pogovarjava z Majo Turnšek, izredno profesorico in raziskovalko s Fakultete za turizem na Univerzi v Mariboru, in Robertom Fletcherjem, profesorjem z Univerze Wageningen na Nizozemskem.

Za nami je še ena rekordna turistična sezona. Julija je Slovenijo obiskalo največ turistov doslej. O podobnih številkah poročajo tudi iz drugih držav, denimo Španije, kjer so se protestniki s transparenti »Turisti, pojdite domov« po glavnih ulicah Barcelone sprehajali še pred začetkom glavne sezone.

Pritisk turizma na nekaterih območjih postaja nevzdržen. Primanjkuje dostopnih stanovanj, primanjkuje pitne vode. To so najbolj očitne posledice prekomernega turizma, še zdaleč pa ne edine.

Kaj neskončna rast turizma pomeni za že tako ranljivo podnebje in naravo? Globalno gledano turizem prispeva med 8 in 10 % vseh letnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer največji delež, kar 75 do 80 %, pripišemo letalskemu prometu.

Sogovornica in sogovornik ponujata praktične rešitve – od počasnega potovanja z vlakom, potovanja v bližnje kraje do izbire resnično trajnostnih ponudnikov. Maja Turnšek poudarja, da je mogoče ogljični odtis nastanitev zmanjšati celo za 90 % z enostavnimi spremembami, denimo s prehodom na obnovljive vire energije. Robert Fletcher pa predstavi viziji »odrasti« v turizmu in »osnovnega dohodka za naravo in podnebje« – rešitivi, ki bi omogočili pravičnejšo razdelitev koristi turizma.

Čeprav sta oba na osebni ravni pogosto preplavljena s slabo vestjo ob potovanjih, poudarjata, da breme ne sme biti izključno na posamezniku in posameznici. Turizem je sistemski problem, ki zahteva sistemske rešitve. Ključni igralci so vlade in odločevalci, ki imajo moč in odgovornost, da postavijo jasne okvire za bolj trajnostno in pravično prihodnost.

Dodatno branje:

————————————

Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma.

Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

Z Mojco Lukan o strokovni avtonomiji pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. 

#MetaPHoDcast

Dr. Mojca Lukan je doktorica pedagogike, ki je zadnje leto delovala kot absolventka pred tem pa štiri leta kot mlada raziskovalka na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij pedagogike jo je pritegnil zaradi njegove multidisciplinarnosti, kjer se prepletajo psihologija, sociologija, antropologija in druge vede. Poleg pedagogike jo je posebej zanimalo tudi področje sociologije, zato je končala magistrski študij sociologije kulture na isti fakulteti.

Pedagogika kot znanstvena disciplina se osredotoča na vzgojo in izobraževanje. Mojca je v svojem raziskovalnem delu podrobneje proučevala strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v vrtcih, pri čemer jo je še posebej zanimalo, kako ocenjujejo, da bi v različnih okoliščinah ravnali v vzgojni praksi. Med ključnimi vprašanji, s katerimi se je ukvarjala, so bila naslednja: Kaj pomeni strokovna avtonomija in kako je pravno opredeljena? Ali to pomeni popolno svobodo pedagoških delavk in delavcev ali pa so ti podvrženi omejitvam. I če so, kakšnim in katerim omejitvam so podvrženi? Kako se strokovna avtonomija kaže v vsakodnevni praksi?

Pedagoške delavke in delavci morajo svoje delo izvajati v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi, ki določajo vzgojno-izobraževalne cilje. Poleg tega morajo pri svojem delu upoštevati načela kritičnosti, objektivnosti in pluralnosti ter spoštovati pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem.

Mojčin doktorat je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, med drugim je v njem pregledala in interpretirala zakonodajo, ki ureja strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. Ukvarjala pa se je tudi z drugimi vprašanji, kot je pravica do ugovora vesti v vzgoji in izobraževanju. V drugem delu je raziskovala, koliko zaposleni v javnih vrtcih poznajo formalni okvir, ki zadeva strokovno avtonomijo, in pa, kako ocenjujejo, da bi v določenih hipotetičnih primerih vzgojne prakse strokovno avtonomno ravnali. Osrednji del pogovora je namenjen ugotovitvam iz drugega dela njenega doktorata.

Mojca ugotavlja, da številni pedagoški delavci ne poznajo vseh določil, ki zadevajo strokovno avtonomijo, in njihovih implikacij za vzgojno prakso. To pomanjkanje znanja pa lahko vpliva na procesno kakovost vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok.

Tema strokovne avtonomije pedagoških delavcev je še posebej aktualna zaradi vse pogostejšega vpletanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok. Zato je ključno, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju dobro poznajo zakonodajo, ki ureja njihovo delo. Mojca v pogovoru predstavi tudi nekaj rešitev, ki bi lahko prispevale k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja v javnih vrtcih, kar zadeva to področje

Mojca bi šla na večerjo z DuoLipo. Navdušuje jo njeno delo izven glasbene kariere, posluša pa tudi podkast Dua Lipa: At Your Service. V poslušanje pa predlaga podkast Vala 202 Rožnata dolina. Doktorskim študentom svetuje, naj si delo razdelijo na manjše enote, saj je tako lažje premagati obsežnost naloge, kot je doktorska disertacija.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Nejcem Plohlom o zaupanju v znanost in znanstveni pismenosti.

#MetaPHoDcast

Nejc Plohl je socialni psiholog na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Že na začetku študijske poti se je posvetil psihologiji. Radovednost in navdušenje nad raziskovanjem v prvih letih študija sta ga vodila do doktorata, ki ga je lani uspešno zaključil.

V doktoratu je preučeval stališča splošne javnosti do znanosti. Zanimalo ga je, koliko splošna javnost zaupa znanosti, kaj opredeljuje ljudi, ki bolj ali manj zaupajo znanosti, in ali imajo posamezne skupine ljudi, ki jih lahko ločimo po njihovem zaupanju v znanost, kakšne skupne lastnosti.

Nejc v svojem raziskovalnem delu išče dejavnike, ki napovedujejo, koliko določena oseba zaupa znanosti. V podkastu pojasni, da raven izobrazbe ni nujno povezana s stopnjo zaupanja v znanost. Tesnejša povezava se kaže v podatkih o političnih stališčih in zaupanju v znanost. Kakšna ta povezava je in kako se spreminja skozi čas, Nejc razloži v pogovoru. Opozarja tudi, da slepo zaupanje v znanost ni vedno dobro, zato je treba spodbujati dobro znanstveno pismenost in kritično mišljenje.

Njegovo raziskovalno delo je po naključju sovpadalo s pandemijo covida-19, zato je svoja vprašanja o zaupanju v znanost usmeril na sprejemanje in sledenje ukrepom proti širjenju nalezljivih bolezni. Raziskoval je povezave med zaupanjem v znanost in izkazovanjem primernega vedenja za zajezitev širjenja virusa. Ugotovil je, da so načini komunikacije o ukrepih, ki niso prijazni in so lahko razumljeni kot prisila, manj uspešni kot mehkejša, bolj prijazna komunikacija, ki ljudi spodbuja k sledenju ukrepom brez neposrednih ukazov z vrha. V podkastu deli nekaj nasvetov za komunikacijo znanosti v kriznih razmerah.

Nejc v pogovoru poudarja, kako pomembno je imeti dobrega mentorja, s katerim se lahko tudi zabavaš in predvsem zmanjšuješ stres, povezan z raziskovanjem. Pri delu se zanaša na tehniko pomodoro, teden pa načrtuje vnaprej s časovnimi bloki (angl. timeblocking), ki jih vnaprej določi za posamezne naloge. Drugim doktorskim študentom svetuje, da svoje delo razdelijo na manjše enote in si tako postavijo vmesne cilje, ki jih je lažje doseči kot velike, oddaljene cilje, kot je zaključek doktorata. Dodatno svetuje tudi, da doktorata ne jemljejo preveč resno. Nejc pravi: »Doktorsko delo ni vse, kar te definira.« Pomembno je doktorat postaviti v kontekst celotnega življenja.

Želel bi si manj administracije pri samem procesu doktorata, predvsem potrjevanje dispozicij v različnih komisijah, saj meni, da to vzame preveč časa. Prav tako bi si želel, da bi bil zaključek doktorata po skandinavskem modelu, kjer lahko doktoriraš s tremi objavljenimi članki, bolj administrativno preprost in bolj sprejet v akademskem krogu. Želi si več povezovanja med doktorskimi študenti ter poudarja pomen revijalnih klubov. V pogovoru pohvali tudi nekatere pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih letih.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Ano Šemrov o kakovosti življenja ter duševnem zdravju slepih in slabovidnih otrok ter mladostnikov in njihovih skrbnic ter skrbnikov.

#MetaPHoDcast

Ana je tik pred uradnim dokončanjem doktorata, ki ga je opravljala na Londonskem univerzitetnem kolidžu, UCL. Tam je bila članica Great Ormond Street Inštituta za zdravje otrok. Projekt sta financirala sklad Fight for Sight in fundacija Ulverscroft.

Ana se je v doktorski disertaciji posvetila vprašanjema, kateri dejavniki vplivajo na kakovost življenja in osebno prožnost (angl. resilience) slabovidnih in slepih otrok ter njihovih družin in kdaj imajo ti dejavniki največji vpliv. V raziskovanju je uporabila mešane metode, tako kvantitativne kot kvalitativne. Da je več izvedela o slabovidnih in slepih otrocih ter mladostnikih, jih je povabila v raziskavo, v kateri je za prvo oceno dejavnikov, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, uporabila vprašalnike. Da pa bi dobila podrobnejši vpogled v njihovo življenje, je to metodo nadgradila še s polstrukturiranimi intervjuji.

V raziskavi je ugotovila, da objektivna klinična mera stopnje okvare vida teh otrok ni neposredno povezana z njihovo kakovostjo življenja.

Ta je namreč močno povezana s subjektivno oceno svoje lastne oviranosti zaradi slabovidnosti ali slepote, s tem, kako jih sprejema okolica, s podporo vrstnikov, z načinom, na katerega se na diagnozo odzovejo svojci, ter z drugimi dejavniki, ki jih Ana predstavlja v pogovoru.

Ana sedaj z raziskovalno ekipo, s katero je sodelovala med doktoratom, pripravlja priporočila za družine z otroki s slabovidnostjo in slepoto, za zdravstveno osebje in tudi za nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri izboljševanju kakovosti življenja teh otrok. Ana izpostavlja tudi, kako pomembno je, da v raziskavah o otrocih in mladostnikih poslušamo ravno njih in jih obravnavamo kot enakopravne sogovornike in sogovornice, ki svoje izkušnje razkrijejo raziskovalkam in raziskovalcem.

Ana priporoča ogled filma The Worst Person in the World, režiserja Joachima Trierja, in v branje knjigo Hana, avtorice Alene Mornštajnove. Knjiga govori o življenju judovske družine v času druge svetovne vojne.

Ana priporoča drugim doktorskim študentom in študentkam, ne glede na področje študija, pisanje dnevnika dela, s kronološko urejenimi mislimi in razmisleki, do katerih prihajajo pri svojem raziskovanju. Dodatno se ji zdi pomembno povezovanje z drugimi raziskovalkami in raziskovalci na enaki ravni kariere, saj lahko eden drugega podpirajo, si izmenjujejo izkušnje in se skupaj soočajo s težavami ter prediskutirajo probleme, s katerimi se soočajo.

_____________

With Ana Šemrov on the quality of life and mental health of children and young people with visual impairment.

Ana carried out her doctoral studies at University College London, UCL. She was a member of the UCL Institute of Child Health at Great Ormond Street Hospital. The project was funded by Fight for Sight and the Ulverscroft Foundation.

In her doctoral dissertation, Ana focused on which factors shape the quality of life and resilience of children and young people with visual impairment and their families, and when these factors employ the greatest impact. In her research, she used mixed methods, both quantitative and qualitative. In order to learn more about visually impaired and blind children and adolescents, she invited them to participate in a survey, in which she used questionnaires to assess the factors that affect them. Later, to gain a more detailed insight into their lives, she invited participants to semi-structured interviews.

Ana’s research showed that a clinical measure of vision impairment does not necessarily determine quality of life of children and young people with visual impairment or blindness. Their quality of life is closely related to their subjective experience of their functional vision impairment,how they are accepted in the community, peer support, family’s adjustment to their visual impairment diagnosis, and other factors that Ana presents in the podcast.

Ana and the research team she collaborated with during her PhD are now preparing recommendations for families of children and young people with visual impairment or blindness, for healthcare workers, and also for non-governmental organizations that play an important role in improving the quality of life of these children. Ana also stresses how important it is to give a voice to children and adolescents in research and to treat them as equal partners in the conversation, who have invaluable and important first hand experiences and want to share them with researchers.

Ana recommends watching the film The Worst Person in the World directed by Joachim Trier and reading the book Hana by Alena Mornštajnová. The book is about the life of a Jewish family during World War II.

Regardless of the field of study, Ana recommends to other doctoral students to create a work diary, where you have chronologically organized thoughts and reflections that occur during your research. Additionally, she finds it important that they connect with other researchers at the same career level to support each other and to share and discuss the problems they face.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Tinco Lukan o delu vplivnežev in vplivnic v Sloveniji. 

#MetaPHoDcast

Tinca Lukan je mlada raziskovalka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in sociologinja, ki je odraščala z internetom in z začetki sodobnega “influensanja”. S študijem sociologije je združila svoja zanimanja za družbena omrežja in razumevanje delovnih okolij ter se podala v svet vplivnežev in vplivnic.

Tinca sledi definiciji vplivnežev in vplivnic, ki jo je predstavila Crystal Abidin. Po tej definiciji so vplivne osebe na družbenih omrežjih tiste, ki imajo več sledilcev in sledilnik, ki z njimi delijo svoje osebno in vsakdanje življenje ter za to prejemajo povračilo.

V svojih raziskavah podrobneje preučuje vplivneže in vplivnice v Sloveniji, pri čemer jo zanima, kaj oblikuje njihove delovne pogoje. V podkastu Tinca opozarja, da je trg vplivnežev in vplivnic v Sloveniji nekoliko specifičen. Za uspeh je potrebno manjše število sledilcev kot na primer v anglosaškem svetu. Poleg tega je Slovenija majhen trg, zato nimajo velikega vpliva na prodajo izdelkov večjih mednarodnih podjetij. Kljub temu pa poudarja, da če ustvarjaš vsebine v angleščini, je trg skoraj celoten svet.

Tinca je opravila polstrukturirane intervjuje z vplivneži in vplivnicami ter analizirala njihove odgovore. Ugotovila je, da slovenski vplivneži in vplivnice med sabo ne govorijo veliko o cenah svojih storitev, kar pomeni, da se med seboj zelo razlikujejo. Poleg tega je za večino pomembna tudi podpora iz družinskega okolja. Omenila je tudi, da je delo vplivnežev in vplivnic zelo feminiziran poklic, saj je na Instagramu več vplivnic kot vplivnežev, kar velja tudi izven Slovenije. V podkastu pa izveš tudi več o zgodovini influensanja in kdaj je prišlo do razcveta te dejavnosti.

Med pogovorom sva se dotaknili tudi Tinčine izkušnje raziskovalnega in študijskega dela v tujini. Tinca je predlagala uporabo orodja Miro za združevanje misli in boljši vpogled v različne raziskovalne teme ter aplikacijo Notion za dnevne opravke. Kot priporočeno branje pa je izpostavila knjigo The Influencer Industry, avtorice Emily Hund, kjer se seznanite z zgodovino dela vplivnic in vplivnežev. Tinca je svetovala tudi bodočim doktorskim študentom in študentkam, naj imajo poleg dela za doktorat še druga zanimanja. Sama se tako izobražuje tudi na področju raziskovanja uporabnikove in uporabničine izkušnje. Tinco lahko spremljate tudi na Substacku, Instagramu, TikToku in Twitterju.  

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Rokom Smrdeljem o množičnih in družbenih medijih v času migrantske “krize” v letu 2015.

#MetaPHoDcast

Rok je jeseni uspešno zaključil doktorski študij s področja sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti v okviru programa Humanistika in družboslovje. V doktorski disertaciji, ki se umešča na interdisciplinarno področje sociologije medijev in sociologije migracij, je proučeval konstrukcijo migrantske “krize” v Sloveniji z vidika hibridnega medijskega sistema.

V svojem raziskovanju je uporabil hibridni pristop k proučevanju sodobnih digitalnih medijev, ki ga je utemeljil britanski avtor Andrew Chadwick. Po tem pristopu je treba sodobne množične in družbene medije proučevati v njihovi medsebojni interakciji in ne ločeno drug od drugega, saj hibridni medijski sistem temelji na prepletanju različnih medijskih logik in “pretakanju” vsebin iz enega medija v drugega. Hibridnost razkriva, kako se “starejše« in “novejše” medijske logike mešajo, prekrivajo, prepletajo in vplivajo druga na drugo. Podrobneje ga je zanimalo, kako uporabniki, vsebine in diskurzi, povezani z množičnimi mediji, določajo razpravo na Twitterju. Osredotočil se je na obdobje med septembrom in decembrom 2015, ko je bil prihod migrantov v Slovenijo največji in ko je bila tema migracij najbolj izpostavljena v množičnih in družbenih medijih.

Ugotovil je, da med najvplivnejšimi uporabniki na Twitterju prevladujejo predstavniki množičnih medijev in politične elite, predvsem desne politične opcije.

V večinskem deležu se pojavljajo objave, v katerih so prisotne različne diskurzivne diskriminatorne prakse, katerih namen je upravičevanje razlogov za zavračanje migrantov. Nasprotno so objave, za katere so značilni poskusi preseganja negativnih stereotipov o migrantih, prisotne v manjšinskem deležu.

Doktorska raziskava je temeljla na veliki količini digitalnih podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo kolegov s področja računalništva in informatike. Pripravil je tudi omrežje retvitov, ki je pokazalo, da lahko v obdobju migrantske “krize” govorimo o šestih večjih skupnostih. Za Skupnost 1 se je izkazalo, da jo sestavljajo različne javne osebe, za katere je mogoče reči, da predstavljajo levo usmerjeno omrežje, ki je kritično do negativnega in enoznačnega opisovanja migrantov. Skupnost 2 je predstavljala omrežje stranke SDS. Skupnost 3 se je nanašala na omrežje televizijske hiše POP TV, Skupnost 4 pa je zajemala javno neznane uporabnike. V Skupnosti 5 so prevladovali uporabniki, povezani z vladno stranko SMC in časopisom Večer. V Skupnosti 6 pa so komunicirali uporabniki, povezane z omrežjem stranke NSi.

Prevlado desnice in marginalizacijo pogledov, ki jim je mogoče pripisati levo politično usmeritev, je avtor interpretiral preko širših strukturnih premikov na polju parlamentarne politike, kjer se dogaja proces marginalizacije “levih” političnih stališč in normalizacije skrajno desnih pogledov.

Na vprašanje, kaj bi svetoval mlajšim doktorskim študentom in študentkam, je avtor poudaril, da naj si vzamejo čas za druženje s prijatelji, za svoje hobije in za odklop od raziskovalnega dela. Na vprašanje, kako izboljšati kakovost doktorskega študija, je dejal, da bi bilo treba zagotoviti stabilen vir financiranja. Izpostavil je, da je glavni problem doktorskega študija ta, da ni sistemsko financiran tako kot študij na prvi in drugi stopnji.

——————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Lucijo Dežan o integraciji otrok priseljencev.

#MetaPHoDcast

Lucija Dežan je mlada raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru in doktorska študentka na programu sociologija na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Lucijo je že od gimnazije vleklo v raziskovanje na področju sociologije.

Njeno raziskovanje v sklopu doktorata je bilo vključeno v večji evropski projekt, ki ga je vodilo Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru. Skupina raziskovalk in raziskovalcev je v šestih evropskih državah raziskovala vključevanje otrok iz priseljenskih družin v lokalno okolje; predvsem so se osredotočili na izobraževalne ustanove.

Lucija je tako terensko delo opravila na dveh šolah v Sloveniji (eni osnovni in eni srednji). Govorila je z otroki in njihovimi skrbniki ter s pedagoškim delavkami in delavci.

Lucija nam pove, da imamo v Sloveniji dobre smernice za integracijo priseljenih otrok, a prepogosto zmanjka časa in denarja, da bi lahko tem smernicam sledili v izobraževalnih ustanovah.

Lucija nam predstavi dobre integracijske politike, ki jih uporabljajo druge države, kjer imajo že dolgoletno tradicijo priseljevanja; primera sta Združeno kraljestvo in Španija. Na koncu pogovora opozori tudi, da pripomorejo več kot vsi koraki in programi integracije za sprejemanje v družbi individualne izkušnje življenja v večkulturnih družbah.

V uporabo priporoča spletne strani in aplikacije Connected Papers in Citation Gecko. Obe strani omogočata raziskovanje in povezovanje različnih virov med seboj. Za transkripcijo intervjujev ji je prav prišel odprtokodni program oTranscribe. V času dela je uporabila tudi orodja Study Together, ki omogoča uporabo tehnike pomodoro in sočasno delo z drugimi na spletu, kar ustvari občutek dela kot v knjižnici ali večji odprti pisarni. Predvsem pa vsem priporoča, da v telefonu pri delu kdaj vključijo tudi funkcijo utišanja sporočil, saj to pripomore k zbranosti pri delu, elektronsko sporočilo in opravek pa lahko tudi počakata nekaj ur.

Lucija nam pove tudi, kaj jo je med doktoratom najbolj navduševalo, na koncu pa bodočim doktorandom in doktorandkam poda tudi nekaj nasvetov, kako prebroditi stresne in negotove dni študija.

—————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Žanom Lepom o razvoju državljanske identitete pri mladih in njihovem državljanskem udejstvovanju.

#MetaPHoDcast

Žan Lep je doktorski študent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in član raziskovalne skupine Uporabna razvojna psihologija. Vpisan je na doktorski program Humanistika in družboslovje, smer razvojnopsihološke študije.

Žana zanima odločanje ljudi, predvsem, kaj jih vodi, da postanejo aktivni ter zakaj niso. V doktoratu se posveča odločitvam za državljansko udejstvovanje. To je lahko tako politično kot tudi na primer prostovoljno udejstvovanje v različnih društvih in klubih. Specifično raziskuje povezavo med državljansko identiteto (predstavo, ki jo imamo o sebi kot dejavnem ali nedejavnem posamezniku) in dejanskim udejstvovanjem. Sprašuje se, ali obstaja povezava med identiteto in aktivnostjo posameznice ali posameznika. Za raziskovanje uporablja različne psihološke vprašalnike. Raziskuje pa predvsem mladostnike in mlade na prehodu v odraslost.

V pogovoru zaideva tudi na področje aktivnega državljanstva in kako se to medgeneracijsko spreminja. V sklepu pa na kratko tudi o tem, kaj lahko psihologija ponudi v času pandemije. Žan je pri tem raziskoval, kako verodostojnost in način komuniciranja v času epidemije pripomoreta k upoštevanju zaščitnih ukrepov. 

Žanu ni žal, da se je odločil za doktorski študij. Pravi, da je smiselno zapraviti nekaj časa, da se priučimo uporabe Excela, ki ga Žan veliko uporablja tako pri študiju kot tudi v zasebnem življenju. 

V branje priporoča kratke zgodbe Alice Munro, v ogled pa Samo konec sveta režiserja in scenarista Xavierja Dolana. Podkasta, ki ga navdušujeta, sta This American Life in Modern Love. Vsem priporočilom je skupno, da ponujajo vpogled v vsakdanjik nekih običajnih ljudi. V tem času pa priporoča tudi igranje katere izmed iger iz serije Pandemic.

Na večerjo bi šel s srbsko raziskovalno sodelavko Kajo Damnjanović ali pa s kuharico Carlo Lalli Music.

S Sandijem Abramom o čutnobiografskih sprehodih.

#MetaPHoDcast

Sandi Abram je doktorski študent na programu Social and Cultural Encounters (Družbena in kulturna soočanja) na Šoli za humanistiko Filozofske fakultete na Univerzi Vzhodne Finske. Njegovo doktrosko raziskovanje je del mednarodnega projekta SENSOTRA (ERC-ADG-2015), ki ga je podprl Evropski raziskovalni svet (ERC).

Sandi v svojem delu preučuje družbeno življenje občutkov in čutne spomine vezane na Ljubljano. V svoji doktorski disertaciji se sprašuje, kako sta industrializacija oziroma produkcija prostora vplivali na spremembe čutne zaznave tako mlajših kot starejših prebivalk in prebivalcev mesta. V empirični analizi se je osredotočil na tri zgodovinska obdobja, začenši z drugo polovico 19. stoletja pa vse do druge svetovne vojne, na socialistično obdobje v drugem in na obdobje po letu 2000 v zadnjem.

V pogovoru boste izvedeli, kako se spreminja občutenje mesta ob povečanju njegovega prometa ali pa takrat, ko pride do industrializacije, na primer s prehransko industrijo.

Dotakneva pa se tudi vprašanja, kako se je mesto spremenilo v času pandemije.

Sandi je opisal tudi zabavno anekdoto, v katero so vključene upokojenke in upokojenci ter neuspel postopek pridelave vina Fužinčan. V svojem raziskovanju je zbral velike količine kvalitativnih multimedijskih podatkov, drugim študentkam in študentom za delo s podatki v humanistiki predlaga programa Orange in Atlas.ti. Priporoča pa tudi ogled filma Jaz sem Frenk.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.