V prvi "bonus" epizodi smo se podali v nam neznane in neobičajne vode. Z našim gostom Tomažem Cankarjem smo odkrivali kaj so to pustolovske tekme, kako človeško telo zmore premagati več kot 500 km v različnih disciplinah, kaj je sleep monster 😱 in kako se spopasti s to "pošastjo", kako pomembna je povezanost ekipe za skupen končni rezultat in kako je celotna zgodba povezana z M SORO. Tomaž nas je popeljal v svet pustolovščin in nam med drugim razložil tudi:

🏠 Zakaj so pustolovske tekme »divji gozdni bratranec triatlona«?

🏠 Kako dolge so pustolovske tekme in katere discipline vsebujejo?

🏠 Kako in kje pustolovske tekme potekajo? 

🏠 Kaj odloča o zmagovalcu pustolovskih tekem?

🏠 Kako se telo in glava odzovete na ekstremne napore?

V tokratni epizodi smo dodobra spoznali Matejo Košir, urednico in idejno vodjo vsem zelo poznane oddaje Ambienti. Seveda pa smo se poglobili tudi v zakulisje tako idejnega nastanka kot nastajanja posameznih oddaj Ambienti. Oddaja se vrti na nacionalni televiziji že sedmo leto zapored in do sedaj so posneli že zavidljivih 178 oddaj. Prav tako pa je zavidljiva gledanost oddaje, ki tedensko preseže številko 300.000 tedensko. Z Matejo smo se pogovarjali še o tem:

🏠 Kdaj in kako je nastal koncept oddaje Ambienti?

🏠 Kako se je oddaja spreminjala skozi leta?

🏠 Kako težko je prepričati Slovence, da odprejo svoje domove, vrtove javnosti?

🏠 Kakšni so kriteriji po katerih izbirajo vsebine, ki jih v oddajah prikazujejo?

🏠 Kakšna je populacija, ki gleda Ambiente?

🏠 Kaj si v Ambientih lahko obetamo v letu 2023?

🏠 Kako je Tutankamon povezan z Matejo?

Takšne epizode še ni bilo in tudi ne pomnimo, da bi tovrstno soočenje že kdaj potekalo! V dvajseti in hkrati zadnji letošnji epizodi smo za isto mizo posedli predstavnike treh oknarskih podjetij, ki so soočili mnenja, komentarje in dejstva o lesenih, PVC in aluminijastih oknih. V Hiši so gostovali Franci Pliberšek, direktor MIK Celje v vlogi predstavnika PVC oken, Miha Boltar, direktor Alkam kot predstavnik aluminijastih oken in Aleš Ugovšek, vodja strategije v podjetju M SORA, ki je predstavljal lesena okna. Gospodje so komentirali mite in prepričanja, ki so bolj ali manj zakoreninjeni pri ljudeh.

🏠 PVC in aluminijastih oken ni treba vzdrževati, lesena pa vsaka 3 leta.

🏠 Lesena okna gnijejo.

🏠 Življenjska doba lesenih oken je najkrajša izmed vseh oken.

🏠 Lesena okna so trajnostna, PVC in aluminijasta okna pa ne.

🏠 PVC okna so poceni, lesena okna pa draga.

🏠 Aluminijasta okna so mrzla in manj izolativna od PVC, ta pa manj od lesenih, ki so topla.

🏠 Bela PVC okna niso obstojna proti UV svetlobi.

🏠 PVC profili, ki niso beli, so neobstojni in se krivijo.

🏠 Lesena okna dihajo, PVC in aluminijasta okna pa ne in povzročajo kondenziranje in plesen v prostorih.

🏠 Maksimalna višina PVC oken je 2,3 m, skozi njih pa je enostavno vlomit.

🏠 Aluminijasta in PVC okna so temperaturno neobstojna.

🏠 Lesena okna gorija.

V devetnajsti epizodi smo končno naslovili težko pričakovano temo oken, s poudarkom na lesenih oknih. V Hiši je gostovala Barbara Šubic, direktorica M Sora Mizarstva in strokovnjakinja za okna, ki se je tokrat namesto gostiteljice in sovoditeljice podkasta Hiša znašla v vlogi gostje. Barbara, Aleš in Boris so predelali široko tematiko oken in govorili o tem:

🏠 kako dolga in kakšna je zgodovina oken,

🏠 kaj so prednosti in slabosti oken iz različnih materialov (les, PVC in aluminij),

🏠 katere so glavne komponente lesenih oken in kako vplivajo na njihove lastnosti,

🏠 kako pomembna je montaža oken,

🏠 kakšen je bil in bo razvoj lesenih oken v naslednjih desetih letih,

🏠 kako pomembna bo trajnost in

🏠 ali so pametna okna smiselna.

V Hišariji sta Aleš in Boris skupaj z Lizo Križnar in Dejanom Lapanjo Barbaro preizkusila v poznavanju besedil glasbenice Pink v različnih jezikovnih različicah 😀

🔗 Priročnik Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije

V prav posebni epizodi smo z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom in vodjo analitske skupine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), preverili aktualno stanje v gradbeništvu in širše ter pogledali kakšno leto 2023 si lahko obetajo tako podjetja in izvajalci kot investitorji. Z Bojanom sta se pogovarjala Barbara in Aleš, med drugim pa so v pogovoru, polnem uporabnih informacij in bogatega znanja, spregovorili tudi o tem:

🏠 kakšno je trenutno stanje gradbeništva glede na inflacijo, ceno energentov in čas volitev,

🏠 kako makro-politična situacija vpliva na današnje stanje in stanje v prihodnje,

🏠 kakšne cene energentov lahko pričakujemo v naslednjem letu,

🏠 kako bodo cene materialov in njihova dobava vplivale na izvajalce in investitorje,

🏠 kako kaže z zaposlitvami in kako se ljudje odzivamo na aktualne situacije ter

🏠 kako bodo zakonodaja in podnebne spremembe krojile našo prihodnost in prihodnost gradenj.

Tako kot vse gostje in gosti je tudi Bojan razkril najljubši del njegovega doma, v Hišariji pa se je nadvse pogumno sprejel z izzivom, ki je povezan z nečem, kar večina ljudi o Bojanu še ni vedela …

V tokratni epizodi smo gostili Andrejo Kutnar, doktorico lesarstva in redno profesorico ter nosilko področja znanosti o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem in direktorico centra odličnosti InnoRenew. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih člankov in knjig, prav tako pa s svojo ekipo uspešna pri prijavi več 100 različnih temeljnih, raziskovalnih in aplikativnih projektih, kjer nemalokrat povezujejo znanost in gospodarstvo. Z Andrejo sta se tokrat pogovarjala Barbara in Boris, predvsem o zdravem bivalnem udobju v grajenem okolju ter o uporabi inovativnih materialov v prihodnosti. Med drugim so se pogovarjali tudi o tem:

🏠 od kod Andreji tako velika ljubezen do lesa,

🏠 kaj je bivalno udobje in kaj moramo paziti pri njegovem oblikovanju,

🏠 kateri so glavni parametri bivalnega udobja v grajenem okolju,

🏠 koliko in katera vrsta lesa najugodneje vpliva na bivalno udobje,

🏠 ali je lahko lesa v grajenem okolju tudi preveč in

🏠 kateri so materiali prihodnosti.

Andreja se je v rubriki Hišarija uspešno spopadla z izzivom Spomin. V tej igri so jo sodelavci spraševali o detajlih specifičnih dogodkov iz njihovih skupnih dogodivščin. Od tega kaj je počela, ko je izvedela, da so dobili odobren projekt InnoRenew, katero kulinariko si je zaželela na obisku na Japonskem, kje je imela najtežjo javno predstavitev pa do tega, kdaj je zadnjič rekla sodelavcu »You sure know how to make a girl happy?«. 😊

V prvi novembrski epizodi je gostoval Miha Humar, doktor lesarstva, redni profesor na Oddelku za lesarstvo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, avtor velikega števila znanstvenih člankov, pa tudi mednarodnih patentov in raziskovalec, ki trenutno največ obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa ter razvoj klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. Z Miho sta Barbara in Aleš spregovorila o aktualni problematiki lesa in vplivu klimatskih sprememb, med drugim pa tudi o tem:

🏠 koliko gozda imamo v Sloveniji, s kakšnimi izzivi gozdov se ukvarjamo, katere lesne vrste so najbolj prisotne, ali je posek zadosten in koliko lesa dejansko izvozimo,

🏠 kako problematično klimo ima Slovenija in koliko hitreje se razkroji les v Sloveniji v primerjavi z drugimi deli Evrope,

🏠 kako zaščititi les in kateri trije postopki modifikacije lesa so najbolj pogosti,

🏠 kateri les izbrati za teraso, fasado in okna,

🏠 katere lesne vrste so alternativa obstoječim in kakšno je mnenje o odsluženem lesu, kar se vse analizira v projektu REWINNUSE in

🏠 ali drži, da je les posekan ob polni luni ter pozimi boljše kakovosti.

Miha se je v Hišariji spoprijel s štirimi izzivi, ki so jih zanj tokrat pripravili njegove študentke in študenti, vse ki verjamete v vpliv lune na posek in kakovost lesa pa je povabil k posebnemu izzivu 😉

V zelo zanimivi in z mnogimi odprtimi razmišljanji polni novi epizodi Hiše je pri Barbari in Borisu gostoval Dan Podjed, antropolog, znanstveni sodelavec na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, raziskovalec človeka, tehnologij, trajnostnih izdelkov, altruizma in še in še, avtor več knjig ter oseba, ki verjame v dobroto ljudi in upa, da bo prihodnost dolgočasna. Z Danom je v osnovi beseda tekla o vlogi človeka v pametnem domu in pri njegovem snovanju, a se je pogovor razvil še v mnogo več, med drugim tudi o tem:

🏠 kakšna se mu je zdela prejšnja epizoda Hiše o pametnem domu, s čim se strinja in s čim ne,

🏠 kaj se zgodi, če je dom prepameten,

🏠 komu in katere vse podatke brezplačno delimo in kaj vse ti o nas vedo,

🏠 kateri so štirje nasveti in štirje koraki za snovanje pametnih stavb po meri ljudi,

🏠 kaj so umirjene rešitve in tehnologije,

🏠 ali ljudje bolj zaupamo pametnim napravam ali še vedno ljudem in še mnogo več.

Dan je iz rokava stresel več citatov in knjig, ki jih tudi priporoča v branje ter razmišljanje, v Hišariji pa je vrhunsko odrecitiral Prešernovega Pevca in čustveno prebral odlomek iz njegove knjige Antropologija med štirimi stenami.

V 14. epizodi sta Barbara in Boris gostila Leona Kralja, direktorja in solastnika podjetja GOAP, katerega poslanstvo je prinašati nova doživetja, zabavo in razkošje v vse domove in ladijske potniške kabine po celem svetu. Razvoj modulov za povezljivost naprav v pametne domove in stavbe je kompleksna naloga, vendar je njihovo upravljanje, kot pravi Leon, otročje lahko. Z Leonom smo znotraj pogovora poiskali odgovore tudi na vprašanja:

🏠 kaj sploh je pametni dom,

🏠 kateri protokoli in platforme podpirajo gradnike pametnih domov,

🏠 kako se lotiti načrtovanja pametnega doma,

🏠 kakšna je varnost podatkov, ki se znotraj pametnega doma zbirajo,

🏠 kakšno je delovanje pametnih naprav v primeru, da zmanjka elektrike.

Leon je v Hišariji predstavil poznavanje lokalnih vin in dobrot 🍷.

V epizodi o svetlobi, zraku, bivalnem ugodju in strešnih oknih sta Barbara in Aleš gostila Nežo Močnik, arhitektko in vodjo projektov pri podjetju VELUX Slovenija. Z Nežo, katere najljubši letni čas je zima in katere prosti čas poleg družine zapolnjuje še turna smuka in gorsko kolesarjenje, smo spregovorili o tem:

🏠 kaj definira kakovost notranjega bivalnega ugodja,

🏠 kakšno vlogo ima arhitekt pri načrtovanju zdravega doma,

🏠 kako načrtujemo kakovostno osvetlitev notranjih prostorov z dnevno svetlobo,

🏠 kakšno vlogo imajo okna pri naravnem prezračevanju,

🏠 na kaj paziti pri vgradnji strešnih oken in

🏠 kakšno je stanje slovenskih stavb glede kakovosti bivalnega ugodja.

Neža je v Hišariji iskreno spregovorila o cross-country kolesarjenju 🚵‍♂️, njegovem smislu, singlcah, bontonu in še čem 😉