Hiša

Takšne epizode še ni bilo in tudi ne pomnimo, da bi tovrstno soočenje že kdaj potekalo! V dvajseti in hkrati zadnji letošnji epizodi smo za isto mizo posedli predstavnike treh oknarskih podjetij, ki so soočili mnenja, komentarje in dejstva o lesenih, PVC in aluminijastih oknih. V Hiši so gostovali Franci Pliberšek, direktor MIK Celje v vlogi predstavnika PVC oken, Miha Boltar, direktor Alkam kot predstavnik aluminijastih oken in Aleš Ugovšek, vodja strategije v podjetju M SORA, ki je predstavljal lesena okna. Gospodje so komentirali mite in prepričanja, ki so bolj ali manj zakoreninjeni pri ljudeh.

🏠 PVC in aluminijastih oken ni treba vzdrževati, lesena pa vsaka 3 leta.

🏠 Lesena okna gnijejo.

🏠 Življenjska doba lesenih oken je najkrajša izmed vseh oken.

🏠 Lesena okna so trajnostna, PVC in aluminijasta okna pa ne.

🏠 PVC okna so poceni, lesena okna pa draga.

🏠 Aluminijasta okna so mrzla in manj izolativna od PVC, ta pa manj od lesenih, ki so topla.

🏠 Bela PVC okna niso obstojna proti UV svetlobi.

🏠 PVC profili, ki niso beli, so neobstojni in se krivijo.

🏠 Lesena okna dihajo, PVC in aluminijasta okna pa ne in povzročajo kondenziranje in plesen v prostorih.

🏠 Maksimalna višina PVC oken je 2,3 m, skozi njih pa je enostavno vlomit.

🏠 Aluminijasta in PVC okna so temperaturno neobstojna.

🏠 Lesena okna gorija.

V devetnajsti epizodi smo končno naslovili težko pričakovano temo oken, s poudarkom na lesenih oknih. V Hiši je gostovala Barbara Šubic, direktorica M Sora Mizarstva in strokovnjakinja za okna, ki se je tokrat namesto gostiteljice in sovoditeljice podkasta Hiša znašla v vlogi gostje. Barbara, Aleš in Boris so predelali široko tematiko oken in govorili o tem:

🏠 kako dolga in kakšna je zgodovina oken,

🏠 kaj so prednosti in slabosti oken iz različnih materialov (les, PVC in aluminij),

🏠 katere so glavne komponente lesenih oken in kako vplivajo na njihove lastnosti,

🏠 kako pomembna je montaža oken,

🏠 kakšen je bil in bo razvoj lesenih oken v naslednjih desetih letih,

🏠 kako pomembna bo trajnost in

🏠 ali so pametna okna smiselna.

V Hišariji sta Aleš in Boris skupaj z Lizo Križnar in Dejanom Lapanjo Barbaro preizkusila v poznavanju besedil glasbenice Pink v različnih jezikovnih različicah 😀

🔗 Priročnik Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije

V prav posebni epizodi smo z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom in vodjo analitske skupine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), preverili aktualno stanje v gradbeništvu in širše ter pogledali kakšno leto 2023 si lahko obetajo tako podjetja in izvajalci kot investitorji. Z Bojanom sta se pogovarjala Barbara in Aleš, med drugim pa so v pogovoru, polnem uporabnih informacij in bogatega znanja, spregovorili tudi o tem:

🏠 kakšno je trenutno stanje gradbeništva glede na inflacijo, ceno energentov in čas volitev,

🏠 kako makro-politična situacija vpliva na današnje stanje in stanje v prihodnje,

🏠 kakšne cene energentov lahko pričakujemo v naslednjem letu,

🏠 kako bodo cene materialov in njihova dobava vplivale na izvajalce in investitorje,

🏠 kako kaže z zaposlitvami in kako se ljudje odzivamo na aktualne situacije ter

🏠 kako bodo zakonodaja in podnebne spremembe krojile našo prihodnost in prihodnost gradenj.

Tako kot vse gostje in gosti je tudi Bojan razkril najljubši del njegovega doma, v Hišariji pa se je nadvse pogumno sprejel z izzivom, ki je povezan z nečem, kar večina ljudi o Bojanu še ni vedela …

V tokratni epizodi smo gostili Andrejo Kutnar, doktorico lesarstva in redno profesorico ter nosilko področja znanosti o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem in direktorico centra odličnosti InnoRenew. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih člankov in knjig, prav tako pa s svojo ekipo uspešna pri prijavi več 100 različnih temeljnih, raziskovalnih in aplikativnih projektih, kjer nemalokrat povezujejo znanost in gospodarstvo. Z Andrejo sta se tokrat pogovarjala Barbara in Boris, predvsem o zdravem bivalnem udobju v grajenem okolju ter o uporabi inovativnih materialov v prihodnosti. Med drugim so se pogovarjali tudi o tem:

🏠 od kod Andreji tako velika ljubezen do lesa,

🏠 kaj je bivalno udobje in kaj moramo paziti pri njegovem oblikovanju,

🏠 kateri so glavni parametri bivalnega udobja v grajenem okolju,

🏠 koliko in katera vrsta lesa najugodneje vpliva na bivalno udobje,

🏠 ali je lahko lesa v grajenem okolju tudi preveč in

🏠 kateri so materiali prihodnosti.

Andreja se je v rubriki Hišarija uspešno spopadla z izzivom Spomin. V tej igri so jo sodelavci spraševali o detajlih specifičnih dogodkov iz njihovih skupnih dogodivščin. Od tega kaj je počela, ko je izvedela, da so dobili odobren projekt InnoRenew, katero kulinariko si je zaželela na obisku na Japonskem, kje je imela najtežjo javno predstavitev pa do tega, kdaj je zadnjič rekla sodelavcu »You sure know how to make a girl happy?«. 😊

V prvi novembrski epizodi je gostoval Miha Humar, doktor lesarstva, redni profesor na Oddelku za lesarstvo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, avtor velikega števila znanstvenih člankov, pa tudi mednarodnih patentov in raziskovalec, ki trenutno največ obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa ter razvoj klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. Z Miho sta Barbara in Aleš spregovorila o aktualni problematiki lesa in vplivu klimatskih sprememb, med drugim pa tudi o tem:

🏠 koliko gozda imamo v Sloveniji, s kakšnimi izzivi gozdov se ukvarjamo, katere lesne vrste so najbolj prisotne, ali je posek zadosten in koliko lesa dejansko izvozimo,

🏠 kako problematično klimo ima Slovenija in koliko hitreje se razkroji les v Sloveniji v primerjavi z drugimi deli Evrope,

🏠 kako zaščititi les in kateri trije postopki modifikacije lesa so najbolj pogosti,

🏠 kateri les izbrati za teraso, fasado in okna,

🏠 katere lesne vrste so alternativa obstoječim in kakšno je mnenje o odsluženem lesu, kar se vse analizira v projektu REWINNUSE in

🏠 ali drži, da je les posekan ob polni luni ter pozimi boljše kakovosti.

Miha se je v Hišariji spoprijel s štirimi izzivi, ki so jih zanj tokrat pripravili njegove študentke in študenti, vse ki verjamete v vpliv lune na posek in kakovost lesa pa je povabil k posebnemu izzivu 😉

V zelo zanimivi in z mnogimi odprtimi razmišljanji polni novi epizodi Hiše je pri Barbari in Borisu gostoval Dan Podjed, antropolog, znanstveni sodelavec na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, raziskovalec človeka, tehnologij, trajnostnih izdelkov, altruizma in še in še, avtor več knjig ter oseba, ki verjame v dobroto ljudi in upa, da bo prihodnost dolgočasna. Z Danom je v osnovi beseda tekla o vlogi človeka v pametnem domu in pri njegovem snovanju, a se je pogovor razvil še v mnogo več, med drugim tudi o tem:

🏠 kakšna se mu je zdela prejšnja epizoda Hiše o pametnem domu, s čim se strinja in s čim ne,

🏠 kaj se zgodi, če je dom prepameten,

🏠 komu in katere vse podatke brezplačno delimo in kaj vse ti o nas vedo,

🏠 kateri so štirje nasveti in štirje koraki za snovanje pametnih stavb po meri ljudi,

🏠 kaj so umirjene rešitve in tehnologije,

🏠 ali ljudje bolj zaupamo pametnim napravam ali še vedno ljudem in še mnogo več.

Dan je iz rokava stresel več citatov in knjig, ki jih tudi priporoča v branje ter razmišljanje, v Hišariji pa je vrhunsko odrecitiral Prešernovega Pevca in čustveno prebral odlomek iz njegove knjige Antropologija med štirimi stenami.

V 14. epizodi sta Barbara in Boris gostila Leona Kralja, direktorja in solastnika podjetja GOAP, katerega poslanstvo je prinašati nova doživetja, zabavo in razkošje v vse domove in ladijske potniške kabine po celem svetu. Razvoj modulov za povezljivost naprav v pametne domove in stavbe je kompleksna naloga, vendar je njihovo upravljanje, kot pravi Leon, otročje lahko. Z Leonom smo znotraj pogovora poiskali odgovore tudi na vprašanja:

🏠 kaj sploh je pametni dom,

🏠 kateri protokoli in platforme podpirajo gradnike pametnih domov,

🏠 kako se lotiti načrtovanja pametnega doma,

🏠 kakšna je varnost podatkov, ki se znotraj pametnega doma zbirajo,

🏠 kakšno je delovanje pametnih naprav v primeru, da zmanjka elektrike.

Leon je v Hišariji predstavil poznavanje lokalnih vin in dobrot 🍷.

V epizodi o svetlobi, zraku, bivalnem ugodju in strešnih oknih sta Barbara in Aleš gostila Nežo Močnik, arhitektko in vodjo projektov pri podjetju VELUX Slovenija. Z Nežo, katere najljubši letni čas je zima in katere prosti čas poleg družine zapolnjuje še turna smuka in gorsko kolesarjenje, smo spregovorili o tem:

🏠 kaj definira kakovost notranjega bivalnega ugodja,

🏠 kakšno vlogo ima arhitekt pri načrtovanju zdravega doma,

🏠 kako načrtujemo kakovostno osvetlitev notranjih prostorov z dnevno svetlobo,

🏠 kakšno vlogo imajo okna pri naravnem prezračevanju,

🏠 na kaj paziti pri vgradnji strešnih oken in

🏠 kakšno je stanje slovenskih stavb glede kakovosti bivalnega ugodja.

Neža je v Hišariji iskreno spregovorila o cross-country kolesarjenju 🚵‍♂️, njegovem smislu, singlcah, bontonu in še čem 😉

V epizodi, ki sta jo Aleš in Boris posnela v Spodnji Savinjski dolini, je gostoval Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm. Z Bogdanom, ki si je že kot otrok želel, da bi bilo njihovo podjetje tako veliko, da bi imeli svoj drog za zastavo in pri čemer so se mu želje uresničile, saj imajo danes štiri drogove in še totem, smo se pogovarjali o toplotnih črpalkah ter podrobneje spregovorili tudi o tem:

🏠 kaj sploh je toplotna črpalka in kako deluje,

🏠 katere vrste toplotnih črpalk poznamo,

🏠 kakšna so danes hladiva in koliko so toplotne črpalke prijazne okolju,

🏠 ali je smiselna kombinacija toplotne črpalke in sončne elektrarne,

🏠 kolikšna je investicija v toplotno črpalko,

🏠 na kaj vse je potrebno biti pozoren, ko se odločamo za toplotno črpalko,

🏠 ali so toplotne črpalke primerne tako za novogradnje kot prenove in ali poleg ogrevanja tudi hladijo.

Bogdan se je kot navdušenec nad Vojno zvezd oziroma Star Wars preizkusil v zelo zanimivem izzivu 😉

V enajsti epizodi je v Hišo prišel Rudi Hajdinjak, samostojni svetovalec, ki svoje poslovno in strokovno življenje že skoraj 30 let posveča steklu in upali bi si trditi, da v slovenskem prostoru o uporabi stekla v gradbeništvu Rudi zagotovo ve največ.

Z Rudijem sta Barbara in Boris govorila o tem kaj vse nam steklo kot gradbeni material omogoča, kaj so njegove prednosti in kaj njegove slabosti. In ker se s steklom vsi podkasterji in podkasterke dnevno srečujemo, steklo pa nas redno obdaja v okolju v katerem živimo in delujemo, smo od Rudija želeli izvedeti naslednje:

🏠 Kakšne zasteklitve se trenutno v večji meri uporabljajo pri gradnji?

🏠 Kako se je površina zasteklitev spreminjala skozi čas in ali obstaja optimalna površina zasteklitev na modernih objektih?

🏠 Katere so glavne lastnosti stekla in kako vplivajo na nas?

🏠 Kako dolgo ostane plin v medstekelnem prostoru in za koliko se poslabša toplotna prehodnost, če plina v steklu ni več?

🏠 Kaj so glavne napake, ki jih lahko naredimo pri izbiri stekla?

🏠 Ali se je kondenziranju na steklu mogoče v celoti izogniti?

🏠 Kam gre prihodnost razvoja stekel in kaj lahko pričakujemo v naslednjih 10 letih?

Na vsa vprašanja je Rudi poglobljeno odgovoril in nas o steklu naučil precej novega. Poleg tega pa se je na koncu kot zagrizen športnik spoprijel še z enim izzivom in sicer s sestavo sanjskega moštva nogometne ekipe Borussie iz Dortmunda.