Hudo!

Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji.

Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko:

Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti.

Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij.

Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva.

Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram.

Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes.

Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek.

Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. Samo želeti si je treba.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Z nadarjenimi učenci o izzivih šolskega sistema

Mentorji Modre delavnice, ki deluje v okviru Zavoda Simetris so zaznali velik problem na področju dela z nadarjenimi učenci. Ti so prevečkrat prezrti, saj izobraževalne institucije ne ponujajo specifičnih izobraževanj na njihovih močnih področjih in tako zaradi nezadostnega razvijanja talenta ostanejo v povprečju. Zato so v Modri delavnici uvedli program za nadarjene učence, kjer lahko nadarjeni posamezniki in skupine spoznajo podjetništvo in delo z modernimi tehnologijami ter lahko razvijajo svoje ideje do realizacije. Pridružili se nam bodo tudi v tokratnem Hudoju!

V studiu bomo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu. Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več slišite v soboto po 9h na Prvem.

Nagradni izlet za najboljše mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke

V studiu smo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu.

Nekaj vtisov ste v radijskem etru lahko slišali že v četrtek:

Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več ste lahko slišali v oddaji in lahko slišite v posnetku - tukaj pa še nekaj pisnih vtisov.

V sredo smo okoli 8. ure šli izpred šole na Krvavec. V avtobusu smo se veliko pogovarjali in se pri tem zelo zabavali. Ni nam bilo dolgčas! Potem smo se z gondolo odpeljali do vrha in nato odšli v adrenalinski park. Bilo je zelooo zabavno, ampak na trenutke tudi zelooo strašljivo. Bili smo od 6 do 8 metrov nad tlemi, s tem da smo hodili po zelo zapletenih progah. Če bi lahko, bi šla še enkrat. Potem smo šli v hotel, kjer smo dobili sobe. Soba je bila zelo lepa in prijetna. Po dobrem kosilu smo šli do radijskega oddajnika, ki je visok kar 100 metrov. Zaposleni so tukaj 5 dni, cel dan in celo noč. Zaposleni je povedal, da je delo precej odgovorno in da v prostem času rad bere. Na poti nazaj nas je ujel dež in smo se potem skrili pod neko hiško. Tam smo se malo načvekali, potem pa stekli do hotela. Zvečer smo bili na trampolinih in ob ognju pekli penice in hrenovke. Vzdušje je bilo odlično! Ker so se moje nogavice na trampolinu zmočile, sem nad ognjem sušila nogavice, kar je izpadlo zelo smešno in veliko smo se nasmejali. Spat smo šli pozno … Zjutraj smo poslušale glasbo, potem pa smo šli na spust s tubami. Bilo je zabavno in upam, da še kdaj pridem sem.
Neža Igličar

Nagradni izlet na Krvavcu je bil super. Ena od najboljših stvari je bila ta, da urnik ni bil preveč natrpan kot v šoli v naravi. Prvi dan smo šli v adrenalinski park. Pri eni od prog je bil zadnji zipline uničen. Na srečo so bili animatorji pripravljeni napeti vrv na zadnji platformi pred ziplineom in nas potem spustili dol, da smo lahko poskusili tudi tisto progo. Najtežjo progo, na kateri smo imeli malo težav pa smo tudi uspešno premagali in končali s trapezom. Imeli smo se res super in smo uživali.
Jaka Perme

Večer bi lahko zaznamoval stavek po dežju vedno posije sonce. Čeprav smo nazaj v hotel prišli premraženi, je bilo prav zabavno. Večerno dogodivščino smo po večerji izpeljali pred Hotelom Krvavec. Sedeli smo okrog ognja, ki me je prav prijetno presenetil. Cel večer me je namreč zeblo, ogenj pa je oddajal prijetno toploto. Pekli smo penice in hrenovke ter se pogovarjali. Večer je hitro minil, poleg tega pa je bil zelo zabaven. Mislim, da si ga bom še za dolgo zapomnila, če ne drugače zaradi vonja oblačil. Dim me je čisto zadimil in se vpil v moja oblačila. Pa vendar smo se vseeno zelo zabavali.
Tara Oblak

V sredo po kosilu smo sli na radijski oddajnik. Ogledali smo si naprave in kontrolno sobo. Vreme je bilo ves čas nestanovitno. Ko smo zapustili stolp je nastopila nevihta, zato smo se skrili pod nikakršno leseno lopa, kateri je puščala streha. Ko nam je le uspelo priti do hotela, je dež prenehal, mi smo pa bili kljub temu mokri.
Hana Tušek

Z radiem Hudo smo šli na nagradni izlet na Krvavec. Bilo je veliko bolj sproščeno kot v šolah v naravi, a smo počeli veliko zanimivih stvari. Bili smo v adrenalinskem parku, si ogledali radijski oddajnik in se spuščali s tubami. Večino prostega časa sem preživela v apartmaju, ki je bil res lep, ali pa zunaj na trampolinih. Naučili smo se kar nekaj zanimivih stvari. Res mi je bilo všeč, ker je bilo rekreativno. Zelo sem se zabavala in sem vesela, da sem se izleta lahko udeležila.
Teja Jezeršek

FOTO utrinki s Krvavca

FOTO utrinki z oddaje Hudo!

 

Pogovor s Krvavca.

Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji.

Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko:

Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti.

Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij.

Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva.

Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram.

Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes.

Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek.

Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba.

Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.

Kaj vse moramo vedeti za varno udeležbo v cestnem prometu

Oddaja Hudo je bila kolesarsko obarvana, konec maja se je namreč končala letošnja izvedba programa Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Združil je več kot 10.000 učenk in učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Mladi kolesarji in kolesarke so se prek tematskih in zabavnih nalog spoznavali s cestnoprometnimi predpisi, se s pomočjo kolesarskih aktivnosti pripravljali na varno vključitev v promet in se ob tem potegovali za nagrade. Program so sestavljali trije tekmovalni sklopi, in sicer razpis A, ki je bil namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarske izpite, razpis B, namenjen učencem od 1. do 9. razreda, in tretji del, ki je združeval oba omenjena. Z nami v studiu je bil del učencev in učenk z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so zmagali v združenem delu.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Muzeji kot prostori prijetnega druženja in znanj o svetu, pa tudi o nas samih

Muzejske razstave niso le prostori izobraževanja in navdiha, ampak tudi prizorišča prijetnega druženja, zabave in domiselnih iger. To iz izkušnje dobro vedo tokratni gostje - mladi muzealci in kustosinja pedagoginja iz Gorenjskega muzeja, pa tudi njihova maskota - simpatična Muzejčica.

V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.

Mladi iz treh držav bodo v okviru projekta raziskovali onesnaženost voda

V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike pod okriljem mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami so bili mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, med oddajo ste lahko slišali tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja.

zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge.

O njih več v tokratni oddaji Hudo!.

Kako svojo poklicno prihodnost danes vidijo mladi - pogovor v studiu z mladimi parlamentarci - Rokom, Majo, Jakobom in Žano

Mladi parlamentarci so pred kratkim na 31. zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge.

• V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.
• Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.
• Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.
• Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.
• Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.
• Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.
• Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.
• Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.
• Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.
• Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.
• Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.

V oddaji Hudo! so voditeljsko mesto tokrat zasedli zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Jara Sofija Ostan, Miriam Sofhia Kärcher, Jasna Krek in Maj Levstik Radin. Med prvomajskimi prazniki so v roke vzeli pravkar izdano knjigo z naslovom Modri otok. Ob branju pa se jim je zbudilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Irena Androjna, ki je mladim odgovarjala na razna vprašanja. Skupaj smo tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.

Po telefonu pa se nam je pridružila tudi Alenka Veler, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice.

ODLOMEK IZ KNJIGE

»To je bil otok in ni bil samo otok. Vsakogar, ki je stopil nanj, se je prej ali slej polastil s svojimi skrivnostnimi zvoki, omamnim vonjem po zeliščih in nenavadnimi pticami. Črne, srebrne in bele so se spreletavale med krošnjami, se spuščale proti zemlji, proti morju, in se spet dvigale nazaj v nebo. Tako ali drugače se je Modri otok dotaknil vsakega obiskovalca, ga prevzel in mu spremenil življenje, povsem nepredvidljivo in za vedno.« (Androjna 5)

O ČEM GOVORI KNJIGA

Ko Adrijan, Ernest in Lena prispejo na Modri otok, se jim še sanja ne, kako bo štirinajst dni, kolikor jih bodo preživeli na njem, za zmeraj zaznamovalo njihova življenja. Kot udeleženci raziskovalnega tabora naj bi se poglobili v navade prebivalcev otoka, se zabavali in počeli reči, ki jih pač počneš na morju, a že prvi dan se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke zlovešči svetilničar Stibor ...

KDO JE IRENA ANDROJNA

Avtorica številnih radijskih iger za otroke je svoj drugi roman za mladino postavila na namišljen otok nekje na Jadranu. V napeto pustolovsko zgodbo je spretno vtkala fantazijske elemente, ki nas popeljejo v skrivnostno Kraljestvo neskončne zarje.