Hudo!

Kaj vse morajo znati mladi gasilke in gasilci

Z nami so bili mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana-Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili so vam, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa smo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.

Kako potekajo treningi in tekmovanja med epidemijo

Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci Ana Lina Telič, Tisa Kolenc in Lev Krištof Novak, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, Željko Božič. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv?

Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila Svit Šturbej in Larisa Kodrič, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije.

Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega."

Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja."

Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega."

Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"

Od ideje do izvedbe

V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu  so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.

Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.

V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja Yellow Kid (Rumeni Deček) avtorja Richarda Outcoulta, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so Garfield, Peanuts, Dilbert ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix in seveda Miki Miška ter Racman Jaka. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.

Za začetnika slovenskega stripa velja Milko Bambič, ki je ustvaril strip Bu-Ci-Bu, ta je izhajal v tržaškem časopisu Edinost leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je Miki Muster, ki je ustvaril junake: lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonjo.
Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala Zvitorepec (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik Stripburger. Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.

Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici Stripolis, v Strip.art.nici Buch ali na spletni strani Stripburgerja.

Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: Rezultati 2020.

Več na naslednji povezavi: Živel strip! Živela Animacija!

Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.

Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in  vodjo zavetišča Mačji Dol.

Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.

ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)

In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.

Z mladimi skakalci in skakalko o tem zanimivem športu

Vsi športni navdušenci zagotovo veste, da v teh dneh v Obersdorfu poteka svetovno prvenstvo v nordijskih športih. Naši športniki nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja, prav tako odlično so se dekleta odrezala tudi na ekipni tekmi, kjer so postala svetovne podprvakinje. In prav smučarskim skokom smo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega ste lahko slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarskima skakalkama, svetovno prvakinjo Emo Klinec in Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu so bili mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.

Kaj ustvarjajo fantje v glasbeni skupini, kako poteka snemanje pesmi in kako se lotijo snemanja videospota

V tokratni oddaji Hudo! smo v studiu gostili tri fante – Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski band AR'n'BI.

Vsi trije obožujejo glasbo, jo radi delijo z drugimi in zelo radi nastopajo. Igrajo priredbe znanih slovenskih in tujih izvajalcev, ustvarjajo pa tudi svoje avtorske pesmi. Igrajo Pop/Rock glasbo, pomešano z ritmi R&Bja, jazza in funka.

"Martin: Glasba me spremlja že od malega. Veselje do glasbe sta name prenesla predvsem ati in dedi, saj se je v naši hiši vedno veliko igralo in pelo. V glasbeni šoli sem se najprej učil igranja na klavir, vendar sem kmalu ugotovil, da je kitara tisti inštrument, ob igranju katere se zares sprostim in uživam. Peti in nastopati sem začel že zelo zgodaj. Poleg šolskih predstav sem nastopal tudi v domačem gostinskem lokalu, kjer sem z atijem in dedijem zabaval zaključene skupine gostov."

Bend obstaja dobri dve leti, prav pod imenom AR'n'BI pa dobro leto.

"Bendu smo želeli dati hitro zapomnljivo ime. Ker se Gal in Martin piševa Arbi (sva bratranca), smo v priimek vrinili črko n, ter tako dobili fonetično v angleščini - R&B-glasbeno zvrst, ki nam je tudi zelo všeč."

Za njimi je že nekaj uspešnih nastopov. Nastopali so na festivalu osnovnih in srednjih šol  v Festivalni dvorani,  na Gospodarskem  razstavišču, na šolskih prireditvah, na občinskem prazniku  Zagorska noč, rojstnodnevnih zabavah ...

Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v posnetku oddaje, v katerem so fantje tudi v živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade pa lahko vidite tudi video posnetke nastopov.

Koga naj poslušajo devetošolci, ki se morajo odločiti za nadaljevanje šolanja in katero šolo naj izberejo

2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali online ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem smo govorili z mladimi gostjami - Aisho iz Osnovne šole Kungota, Nežo in Ulo iz Osnovne šole Petrovče in Ajdo iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana. Z nami v studiu je bila tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki je podala številne dobre nasvete.

"Še je čas, da se zbere informacije, mislim da je ključno, da se pozanima, da se pogovarja. Ne glede na to, da je šola na daljavo, zbiranje informacij ni onemogočeno. To je prva stvar, druga stvar pa je: da se ustavijo pri sebi, da sami sebe poslušajo, da razmišljajo o tem, kaj si res ne želijo v življenju početi, kaj jim je res težko in odveč in se potem usmerijo na to, kaj jim je blizu, v čem so dobri in potem iz tega izhajajo, ko se odločajo za šolo."

Tudi dekleta so delile svoje misli ob koncu oddaje.

Ajda: Moj nasvet je, da se res pozanimate o vseh informacijah, o vseh različnih srednjih šolah in da se ne odločite takoj za eno in da v njej ne vztrajate, če je mogoče kje kakšna boljša.

Aisha: Sledite svojim sanjam in pojdite, kamor vas vabi vaše srce in ne izberite si gimnazije samo zato, ker gredo tja vaši prijatelji.

Neža: Vedno sta dve rešitvi, če greš na gimnazijo, ki ti ni všeč: lahko še malo počakaš, kot je rekla gospa Hudoklin, ali pa se prepišeš.

Ula:  Kaj pravijo drugi, je malo pomembno, ampak na koncu se moraš odločiti, kot si sam želiš.