Hudo!

To soboto se nam bodo v studiu oddaje Hudo! po 9.00 pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo?

Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci. Poklicali bomo Roka iz skupine Rok"n Band in Ferryja Stepišnika.

Bodite z nami tudi to soboto med 9.00 in 11.00 na Prvem.

Mladi iz Vodic so tokrat razmišljali o različnih poklicih

To soboto so se nam v studiu oddaje Hudo! pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Zgodovinarka, frizerka in kozmetičarka so poklici, ki zanimajo Nušo Dunjo, Niko in Petro, Rok pa se o izbiri poklica še odloča. Najpomembnejše je zanimanje za neko področje, torej, da delaš tisto, kar te veseli. A mladi stojijo trdno na realnih tleh in se dobro zavedajo tudi, da bomo morali, ko bodo odrasli, plačevati položnice. Zato razmišljajo tudi o tem, kako perspektiven je poklic, ki jih zanima.

Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci - poklicali smo Roka iz skupine Rok'n'Band in Ferrya Stepančiča. Rok Ferengja, pevec skupine Rok'n'Band, je v prvem razredu osnovne šole želel postati policist, a kmalu so se njegova zanimanja spremenila, njegov hobi - glasba - pa je kmalu postal tudi njegov poklic.

"Proti koncu osnovne šole me je že začela zanimati glasba. Predvsem ko sem prvič videl film Upornik brez razloga s to glasbo, sem si rekel, ja, mogoče bi bil pa pevec."

 

 

Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na družinske člane, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je zelo veliko. Gre namreč tudi za umetnost, resnega konjička, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo in kako dobri so v njih.

Preživljanje prostega časa: igranje računalniških iger, branje knjig ali družabne igre?

Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na člane družine, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je ogromno. Gre namreč tudi za umetnost, resen konjiček, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger Matjažem Peklajem iz trgovine TOjeTO, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo, kako dobri so v njih in ali imajo mogoče raje računalniške igre? Izvedeli bomo tudi, kdaj so že igrali družabne igre, katera je danes najbolj priljubljena in kakšne spretnosti vse nam lahko igranje družabnih iger pomaga razviti.

Iva Amadej Ajda Marko Matjaž Peklaj

 

Potopili se bomo v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato boste v soboto po deveti dobili mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.

Na ustvarjalnost ne smemo pozabiti niti med časom epidemije

Potopili smo se v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato sta vam naša gosta maketarja lahko podala mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.

Za pomoč pri izvedbi oddaje se zahvaljujemo Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, znotraj katere ustvarjata tudi maketarja, ki ste ju spoznali v naši oddaji.

V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.

Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.

Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.

V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.

"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."

Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od  nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:

• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

 

Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživjo na telefonu in računalniku?

Z nami bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin. S svojimi vprašanji in dilemami se nam lahko na številki 01 475 22 22 pridružite tudi vsi mladi poslušalci.

Kako so si najstniki organizirali delo od doma, ali najdejo čas za zabavo in rekreacijo in kaj jih skrbi

Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživijo na telefonu in računalniku?

Z nami v studiu so bile osnovnošolki Iva in Ajda, srednješolki Alina in Nika in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

 

V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije se bomo tudi v oddaji Hudo! ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo v teh turbulentnih časih številnih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade. Z nami bo Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika Nikola in Teodora Nesterović, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo, pokličite nas na 01 475 22 22.

"Dnevno se soočam s starši, ki enostavno ne zmorejo poskrbeti za svoje odraščajoče otroke"

V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije, se bomo tudi v Hudo!ju ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo - v teh turbulentnih časih mnogih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade.  Z nami bo Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika Nikola in Teodora Nesterović, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo. Pokličite nas na 01 475 22 22.

 

V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do zdaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? Boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?

01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci.

V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?

O počitnicah, učenju in šolanju na daljavo, noči čarovnic in športnih aktivnostih v času, ko smo doma.

V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do sedaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? In pa - ali boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic?

01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci.

Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.

Izobraževalni projekt, ki ga zagotovo poznate skoraj vsi, praznuje 50 let delovanja

Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.

Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina.

Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine segajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu.

Učenci s šole in njihova mentorica bodo gosti v našem studiu to soboto po 9h - po 10 h pa ne zamudite novih rubrik Kulturomat, Hudo športni in Huda muzka!

Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je Naj kulturna šola Slovenije leta 2020

Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole in naziv Najboljša kulturna šola Slovenije leta 2020 je po odločitvi strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti vseh prijavljenih šol, prejela Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina.

Mentorica Tina Vižintin in učenci Zoja Mura Artač, Ariana Vižintin, Elena Gaberšček ter Nejc Vrčon so predstavili delo na šoli.

Delo učencev in njihovih mentorjev je tako v lokalni skupnosti, kot tudi širše prepoznavna na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Še posebej jo oblikujejo izjemni glasbeni, gledališki in likovni dosežki, ki ne poznajo meja. Dodana vrednost šolskega kulturnega delovanja so povezovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki iz lokalnega okolja, kar tudi dokazuje uspešna povezava podružnične šole iz Lokavca s krajevno skupnostjo pri ohranjanju kulturne dediščine kraja. Gledališke predstave in koncerti pevskih zborov do zadnjega kotička napolnijo dvorane, likovne mojstrovine posegajo po najvišjih odličjih doma in v tujini in občani že z nestrpnostjo pričakujejo Kulturni praznik, ko učenci delijo kulturo po raznih lokacijah v mestu.

Prek telefona so se nam pridružili tudi LINA MIHAJLOVIČ iz Osnovne šole KUNGOTA, Ula Beltram iz  Osnovne šole PETROVČE in Leonard Kolarič iz Osnovne šole Središče ob Dravi - vse omenjene šole so bile nareč prav tako nagrajene v različnih kategorijah za naj kulturno šolo.