Kako blizu smo zaključku gradnje drugega tira Divača–Koper, največjega infrastrukturnega projekta v samostojni Sloveniji? Projekt, ki je pred leti sprožil številne dileme in delil javnost, danes dobiva svojo končno podobo – z vplivom na promet, gospodarstvo in razvoj države.Dotaknili smo se:00:00:00 - intro00:01:05 - prejšnja in sedanja dela00:04:11 - začetek gradbenih del 2TDK00:06:50 - izzivi in trasa drugega tira00:14:39 - nepredvidene težave00:19:13 - nastanek 2TDK00:27:17 - prihodnost 2TDK00:35:13 - delovnik na gradbišču00:39:50 - premostitveni objekti00:49:30 - nasvetV 35. epizodi podcasta gostiva Romana Mura, vodjo projekta pri družbi 2TDK. Roman Mur je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva z znanstvenim magisterijem. Marca 2020 se je pridružil družbi 2TDK kot strokovni sodelavec, danes pa kot vodja projekta usmerja enega najzahtevnejših infrastrukturnih podvigov v Sloveniji. Pred tem je deloval kot kalkulant, projektant, revident, nadzornik, vodja enote v projektivnem podjetju in direktor tehničnega področja v mednarodnem podjetju za zagotavljanje kakovosti – poti, ki so mu dale širok strokovni vpogled in izkušnje.Drugi tir prinaša ogromne tehnične izzive: 20 kilometrov predorov, zahtevne viadukte in gradnjo v nestabilnem kraškem terenu. A ob vsem tem javnost že od začetka spremljajo vprašanja: se bo gradnja zaključila pravočasno, koliko bo stala, zakaj sodelujejo tuja podjetja, kakšni so vplivi na okolje – in ali bo en sam tir dovolj za prihodnost?========================================­=====Halo, pa ne pozabi se naročiti na ta kanal! ;)========================================­=====💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­=====📸 Instagram: https://www.instagram.com/individuum.podcast/📸 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?id=61566305171608&locale=sl_SI🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T6HdCSnFg9u3bhw1🎧 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast/individuum-podcast/id1771410048📹 TikTok: https://www.tiktok.com/@individuum.podcast🌐 Spletna stran: https://www.patrikmajhen.com/podcast========================================­=====🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar🎨 Logotip in grafike: Matic Marin✂️ Video edit: Aljaž Balažic🎬 Reels/Shorts/TikTok: Aljaž Balažic🎬 Intro: Aljaž Balažic

Predstavljajte si, da 40 let svojega življenja preživite med cesto in začasnimi zatočišči, v rokah pa steklenica – ne zato, ker bi vam bilo tako všeč, ampak ker se vam zdi, da drugače ne preživite. To je zgodba Gorana Šroka – Gogija iz Maribora, ki ga danes poznajo kot prodajalca časopisa Kralji ulice, nekoč pa kot brezdomca, ki je bil ujet v začarani krog alkoholizma, občasnega dela in življenja brez doma.

Dotaknili smo se:

00:00:00 - Intro00:01:03 - Gogijeva mladost
00:03:54 - Švercanje, mafija in posledice
00:17:14 - Ropanje trafik in sposojanje denarja
00:22:33 - Kraja
28:00 - Življenje na ulici
00:42:46 - Hrana in zdravstvene posledice
00:57:53 - Na ulico in nazaj
01:19:52 - Kajenje in droge
01:31:24 - Sedanje življenje
01:47:00 - Obžalovanje, "mednarodni" posli

V 34. epizodi nam je Gogi brez olepševanja in z značilno neposrednostjo zaupal, kako je pri 21 letih ostal brez doma, preživel leta na gradbiščih in občasnih začasnih poslih, bežal pred zakonom, ter zakaj je raje spal na klopi kot pa živel z neplačanimi položnicami. Povedal je o alkoholu kot največjem sovražniku med brezdomci, o skupinah in “pravilih” življenja na ulici, o tem, kako je higiena postranska, ko si ujet v preživetje, in zakaj opozorila “prenehaj s pitjem” ne delujejo, dokler človek sam ne sprejme odločitve.

Njegov trenutek streznitve je prišel, ko je na ulici obležal in so ga reševalci našli z nogo, iz katere so mu lezli črvi. Zaradi hude infekcije so mu jo morali amputirati. Nekaj let kasneje je zaradi dolgoletnega kajenja in z njim povezanih zamašitev žil izgubil še drugo nogo. Danes, po sedmih letih treznosti, živi v neprofitnem stanovanju, prodaja Kralje ulice in pravi, da ni lepšega življenja od treznega.

V tej epizodi podcasta gostiva Tjašo Bobek, ustanoviteljico Jogalnice – prostora, kjer se duša in telo srečata skozi gibanje, mir in zavestno dihanje. Zaupala nam je svojo osebno pot, razbila nekaj mitov o jogi in povedala, kako izgleda poučevanje joge danes – v svetu, kjer hitrost in stres prevladujeta.

Pogovarjamo se o:

• razlikah med jogo in meditacijo,

• vplivu joge na vsakdanje življenje,

• potovanju v Indijo,

• Wim Hof metodi in dihalnih tehnikah,

• tem, zakaj moški še vedno redkeje obiskujejo ure joge,

• in o tem, kaj pomeni »živeti jogo« – ne le izvajati asane.

Kaj sploh je joga? --Joga izvira iz starodavne Indije in pomeni "združitev telesa, uma in duha". Gre za celosten sistem, ki vključuje gibanje (asane), dihanje (pranajama), meditacijo in etična načela življenja. Raziskave kažejo, da redna vadba joge lahko zniža raven stresa, izboljša spanec, poveča gibljivost in celo vpliva na delovanje možganov.Kdo je Tjaša Bobek?--Tjaša je učiteljica joge in pravnica, ki je svojo profesionalno pot zamenjala za tisto, ki jo vodi navznoter – k telesu, dihu in zavesti. Znanje joge je poglabljala doma in v tujini, tudi v Indiji, kjer se je srečala z izvirnim učenjem te prakse. Danes vodi Jogalnico, prostor vadbe in umiritve, v katerem združuje klasične jogijske pristope z osebnimi izkušnjami in sodobnim razumevanjem telesa. Njena pot dokazuje, da je joga več kot zgolj fizična vadba – je način življenja.

Predstavljaj si, da stojiš pod Everestom – brez sodobne opreme, brez satelitske podpore, z volnenimi rokavicami, ki ti jih je spletla babi. Tako je izgledala pot Andreja Štremflja na vrh sveta. V tem pogovoru se z njim vračamo v leto 1979 in razmišljamo o tem, kako se spreminjamo mi – alpinisti, oprema, pristopi – medtem ko gore ostajajo iste.

Andrej Štremfelj je bil skupaj z Nejcem Zaplotnikom prvi Jugoslovan in prvi Slovenec, ki je stal na vrhu Everesta – in to po zahtevni smeri West Ridge Direct (direktna zahodna smer), v času, ko so bile razmere povsem drugačne kot danes. Leta 1990 je z ženo Marijo postal tudi prvi na svetu, ki je Everest osvojil kot zakonski par. Je prejemnik Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, ter Zlatega cepina za življenjsko delo, najprestižnejšega priznanja v svetu alpinizma.

V pogovoru pripoveduje o pripravi prve jugoslovanske odprave, težkih trenutkih na gori, improvizirani opremi in tistem posebnem občutku, ko stojiš na 8848 metrih nad morjem. Dotaknemo se tudi pomena te odprave, ki jo je vodil Tone Škarja, v kateri je sodelovalo 24 alpinistov, večinoma Slovencev. To je bil eden tehnično najzahtevnejših vzponov na Everest, ki ostaja izziv tudi v dobi sodobne opreme.

Prisluhni pogovoru o vzponu, kjer so odločali znanje, izkušnje in pogum – ne tehnologija.

📵 Ali bi morali telefone v šolah zakonsko prepovedati? 👨‍🏫 Izgublja učitelj avtoriteto v digitalni dobi? In kaj ima savna z vsem tem? V tej epizodi Frendividuuma se sprašujeva, ali prepoved telefonov res rešuje težave sodobne šole ali pa obstajajo bolj premišljene alternative. Dotakneva se tudi vprašanja spletnega nasilja med otroki, pomena učiteljev kot pedagogov in ne le strokovnjakov, pa vse do razmisleka o savnah – zakaj gremo vanje goli, ali vplivajo na plodnost in kako premagati sram.

V 30. epizodi Individuum Podcasta se pogovarjamo o ključnih vprašanjih sodobne vzgoje in izzivih, s katerimi se soočajo današnji otroci, mladostniki in njihove družine. Gost pojasni, zakaj je svojo pot posvetil pomoči mladim in kako pristopa k celostnemu svetovanju družinam.

Dotaknemo se vpliva staršev na razvoj otroka, različnih vzgojnih slogov (avtoritativna, avtoritarna, permisivna), razlik med očetovsko in materinsko vlogo ter pomena vzgoje že v zgodnjem otroštvu. Analiziramo, kako se starševske prakse spreminjajo skozi generacije in kaj je prinesla pandemija za družinsko dinamiko.

V drugem delu epizode razpravljamo o vplivu družbe na mladostnike, digitalizaciji vrednot, vlogi šolstva kot vzgojnega sistema ter pereči tematiki odvisnosti mladih. Zastavimo si tudi vprašanje: ali imajo učitelji še moč postavljati meje – in kdo danes oblikuje ideale mladih?

V 29. epizodi Individuum Podcasta sva gostila dr. phil. Republike Avstrije, dr. phil., mag. Ivana Rihtariča, profesorja zgodovine. Skupaj se poglobimo v številne zgodovinsko občutljive in pogosto prezrte teme iz časa druge svetovne vojne in povojnega obdobja na Slovenskem.Epizodo začnemo z nemško invazijo na Jugoslavijo leta 1941, ki je močno prekinila vsakdanje življenje Slovencev. Govorimo o odnosu okupatorjev, razlikah med območji in načinih podrejanja prebivalstva.Sledi pregled uporniških gibanj – partizanov, domobrancev in vaških straž. Pojasnimo, kdo so bili, za kaj so se borili in kako so se med seboj razlikovali in nasprotovali.V nadaljevanju obravnavamo povojne poboje, kot so Kočevski Rog, Teharje in Maribor – kdo so bile žrtve in kako je oblast prikrivala izginotja.Spregovorimo tudi o Golem otoku, zaporu za politične nasprotnike. Dr. Rihtarič pojasni sizifova opravila, število zapornikov in razlike v primerjavi z nemškimi taborišči.Zaključimo z UDBO, njeno vlogo v nadzoru, cenzuri in vprašanjem, ali določene oblike nadzora nad zgodovino obstajajo še danes, zlasti glede dostopa do arhivov.========================================­=====Halo, pa ne pozabi se naročiti na ta kanal! ;)========================================­=====💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­=====🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar🎨 Logotip in grafike: Matic Marin✂️ Video edit: Lan Kokol🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar🎬 Intro: Aljaž Balažic

V tej epizodi Individuum Podcasta se z zgodovinarjem dr. Alešem Mavrom potopimo v svet antične Grčije, ki je bistveno oblikovala temelje današnje Evrope.

Dotaknemo se nastanka grških polisov, torej mestnih držav, ki so bile neodvisne skupnosti z lastno upravo, vojsko in pogosto tudi valuto. Med najbolj znanima polisoma sta bili Šparta, znana po vojaški disciplini, in Atene, ki so razvile eno prvih oblik demokracije. 

Poseben poudarek namenimo špartanski vzgoji, kjer so otroci od mladosti živeli v skupnosti in se učili trdote, ter atenski demokraciji, kjer so državljani neposredno sodelovali pri sprejemanju zakonov in odločanju o skupnih zadevah – nekaj, kar še danes navdihuje politične sisteme po svetu.

Osrednji del pogovora se vrti okoli Sokrata, Platona in Aristotela, treh velikanov zahodne misli. Sokrat je slovel po svoji dialektični metodi in iskanju resnice skozi vprašanja, Platon je oblikoval idejo idealne družbe, Aristotel pa sistematiziral znanost, logiko in etiko – njihovo delo še danes vpliva na filozofijo, politiko, izobraževanje in znanost.

Dotaknemo se tudi pomena panhelenskih iger, kot so olimpijske, pitijske in nemejske igre, ki so povezovale sicer razdrobljene Grke, ter kulture simpozijev – zasebnih srečanj, kjer so se ob razredčenem vinu prepletali užitek, razprava in filozofija.

Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako živa je dediščina antične Grčije še danes.

========================================­=====

Tematike, ki smo se jih dotaknili:

• Nastanek polisov
• Šparta – vojaški polis
• Atena – rojstni kraj demokracije
• Skupne značilnosti polisov
• Šparta in Atene – primerjava
• Lakoničnost Špartancev
• Družbena ureditev v Šparti
• Špartanska vzgoja in družina
• Železni denar v Šparti
• Družbeni razredi v Atenah
• Začetki atenske demokracije
• Neposredna demokracija v praksi
• Ljudsko sodišče v Atenah
• Sokrat in atenska demokracija
• Obtožbe proti Sokratu
• Sokratova smrt in napake
• Sokratova zadnja misel
• Vpliv Sokrata na filozofijo
• Panhelenske igre v Grčiji
• Simpoziji – zabava in razprava
• Platonov »Simpozij« in ljubezen
• Platon in idealna družba
• Aristotel – znanstvenik in filozof
• Aleksander Veliki in filozofija
• Sedem modrecev in vpliv filozofije
• Predsokratiki in klasični filozofi
• Vaša najbližja grška filozofija?

========================================­=====

💙 Hvala, ker naju spremljate! 

========================================­=====📸 Instagram: https://www.instagram.com/individuum.podcast/

📸 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?id=61566305171608&locale=sl_SI

🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T6HdCSnFg9u3bhw1

🎧 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast/individuum-podcast/id1771410048

📹 TikTok: https://www.tiktok.com/@individuum.podcast

🌐 Spletna stran: https://www.patrikmajhen.com/podcast

========================================­=====

🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen

🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar

🎨 Logotip in grafike: Matic Marin

✂️ Video edit: Lan Kokol

🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar

🎬 Intro: Aljaž Balažic

V 27. epizodi se ustaviva pri filozofiji "dad lore" – vsakdanjih načelih, zgodbah in tihih modrostih, ki jih pogosto povzamemo od svojih očetov. Gre za slog življenja, ki daje prednost preprostosti, dogodivščinam in vprašanju: katere zgodbe o svojem življenju bom nekoč lahko pripovedoval svojim otrokom?

Pogovor naju hitro pripelje tudi do razmisleka o nasičenosti slovenskega podcast prostora – kdaj je vsega preprosto preveč in ali je "biti zelo gledan" res enako kot "biti dober"? Sprašujeva se tudi, ali influencerji in znane osebnosti zlahka – ob podpori večjih sredstev – zasenčijo manjše ustvarjalce, ki niso nujno nič slabši.

V ozadju pa ostajajo osebna obžalovanja, družbeni pritiski in večna dilema: ali se res splača garati zdaj in uživati kasneje – ali pa gre za tihi mit, ki nas počasi izčrpava.

Tematike, ki smo se jih dotaknili:

• Težave z najetimi delavci
• Idi v knjižnico
• Živeti po "dad lore" načelu
• Delaj zdaj, uživaj kasneje – ali res?
• Zgodnja želja po "eksperimentiranju"
• Zakaj nisva začela podcasta prej?
• Preveč podcastov?
• Kako gosti dojemajo podcaste?
• Težave s sproščenostjo pred mikrofonom
• Kdaj bi končala s podcastom?
• "Podcaster"
• Zgodovinarji kot gostje
• Patrikov sanjski gost
• Meditacija v Ormožu
• EjAj
• Pravilo treh dejavnosti
• Hvala ekipi!
• Oddih za dušo
• Najin "dad lore" (Triglav, Dubrovnik in padci)
• Veliki traven (ZSO, obljube, reševanja in črtanja)
• Kako bova vzgajala otroke?

💙 Hvala, ker naju spremljate! 

🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen

🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar

🎨 Logotip in grafike: Matic Marin

✂️ Video edit: Lan Kokol

🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar

🎬 Intro: Aljaž Balažic

V tokratni epizodi Individuum Podcasta sva gostila doc. dr. Martina Beleta, profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in strokovnjaka za obdobje srednjega veka.

Srednji vek pogosto povezujemo s temo, nasiljem in nevednostjo, a v resnici gre za izjemno kompleksno in ključno obdobje, ki je postavilo temelje sodobni Evropi. Njegove zgodbe o veri, moči, znanju in preobrazbah ponujajo dragocene lekcije tudi za današnji čas.

Tematike, ki smo se jih dotaknili:

• Intro
• Srednji vek - temačno obdobje?
• Začetek srednjega veka
• Germanska ljudstva
• Plemena in njihove razlike
• Združevanje Evrope (Karel Veliki in cerkev)
• Cerkev in moč v kraljevinah
• Vera, zakon in oblast v srednjem veku
• Molivci, bojevniki, delavci (oratores, bellatores, laboratores)
• Čas, maščevanja in čast
• Življenje kmeta: delo, potovanja, pošasti
• Fizično delo in iskanje kalorij
• Higiena, kuga in srednjeveški zdravniki
• Inkvizicija, Kolumb in spreobračanja
• Dominikanci in krvava inkvizicija
• Lov na čarovnice
• Križarske vojne
• Kmečki upori
• Protestantizem in verski preobrati
• Razsvetljenstvo: začetek nove dobe